Kritika

Presenečenja preobrazb

Če nad Dantejevim peklom »visi« opozorilo »opustite vsakršno upanje, vi, ki vstopate«, bi bralsko občestvo pred vstopom v roman Zabubljena Ane Marwan lahko pričakalo nekakšno vodilo v stilu »opustite vsakršno (bralsko) pričakovanje, vi, ki vstopate«.

Dobri fotri in njihova fobija pred umazanimi nohti

Najprej počasi potem pa tempo tempo je besedilo avtorice Eve Kučere Šmon, napisano v izrazito post-dramskem slogu, z zelo malo replikami, ampak veliko dogodki, ki atmosfero in like zelo natančno izrišejo skozi didaskalije.

Nekje med sanjami in resničnostjo

Lisjaček nekega dne sam zapusti varno območje domačega brloga, kar se vsaj na začetku izkaže kot vznemirljiva priložnost za samostojno raziskovanje bližnjih peščenih sipin, plaže, gozda in za interakcijo z drugimi živalmi.

Valovanje na temni gladini

Vstop v romaneskni svet Amplitude Nataše Sukič je nenavadna izkušnja. Predvsem zato, ker delo ob prvem vtisu ne deluje povsem kot roman, postavlja nas pred »žanrsko dilemo«, ob kateri se sprašujemo ali gre morebiti za kratko prozo, za fragmentarne refleksije, vtise ali zapise.

Iti s tokom

Anete Melece, je zgodbo o Olgi, ki je nezmožna premika in je ujeta v coni udobja znotraj svojega kioska, primarno upodobila v obliki kratkega animiranega filma. Po pozitivnih odzivih in množici nagrad je filmček uspešno pretvorila še v slikaniški format.

Šola za delikatne ljubimce

Šola za delikatne ljubimce, najnovejši roman Svetlane Slapšak je po svojem bistvu zelo dialoški – kar niti ni nenavadno, saj se med drugim zgleduje po Platonovem Fajdrosu.

Natančne izpeljave obrobja in mimobežnih vtisov

Zbirka Robovi nas znova prepriča, da je poezija Petra Semoliča zmeraj izpeljana s premišljenim jezikom. Tudi ob temah, ki jih je težko upovedati prepričljivo in brez zdrsov.

Eksces na površini, strah v globini?

V romanu Naj me kdo zbudi Lucije Stepančič je nekaj zelo baročnega. Ne zgolj zaradi tega, ker je obdobje baroka relevantno za zgodbo in se nanj vežejo številne tekstualne reference, ampak ker barok prežema celotno tkivo besedila ter se razprostre iz vsebinske tudi na pomensko, simbolično raven besedila.

To šele je bila votla tišina

nebo pod vodo, naposled, ni zares zbirka pesmi, pač pa kontinuiteta besede, ki nima cilja ponikniti ali se zaključiti v klasičnem »konceptu«. Zgolj pove, kar ima, po svoje, »v drugačni obliki«, z lastnimi prekinitvami – brez prekinitev.

Takšni ljudje s takšnimi zgodbami so v vsakem mestu

Dramsko besedilo Žalostinke predstavi vsakdanje oziroma univerzalne situacije, skozi katere razpira družbene probleme.

Glasni govor Zamolčanih zgodovin

Vesna Liponik v svojem besedilu obravnava delo Zamolčane zgodovine in njegova spoznanja uporabi za analizo nekaterih sodobnih biografskih del, da pokaže, na kakšne načine je zgodovinopisje pogosto seksistično ter homofobno.

Barvni odtenki sodobnega nomadstva

Silvija Žnidar piše o kratkoprozni zbirki Simona Škrabec, Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami.

Včasih so imeli ljudje lepše obraze

Fusnota … Sprotna opomba, opomba pod črto … V primeru nove knjige Andreja Brvarja je zadeva seveda nekolikanj bolj zapletena. Fusnote prihajajo med nas sedem let po zbirki Material, pred tremi leti pa je izšla knjiga njegovih zbranih del Transverzala.

Prepričljiva deziluzija in vzbujanje koprnenja sredi predmetov

Sara Špelec nas zdaj s svojo zrelo pesniško govorico, ki je odmerjena in zgoščena v poseben ritem pesmi, ki je ponekod tudi riman, nagovarja drugače. Zrelost se kaže v popolnoma realnih razmerah, v katerih se znajdejo subjekti in subjektke.

Kot hrčki na kolesu se borimo proti kapitalizmu

Nika Švab piše o drami Tjaše Mislej Naše skladišče, letos ovenčani z Grumovo nagrado.

Slastna sikanja

Mauričeve poezije ne bomo pretuhtavali skozi spekter »zanimivega«, ker ni kuriozum; po mnenju podpisanega gre za eno najmočnejših sodobnih pesniških govoric, ki na sebi nosi tako intimo kot angažma in oboje se v pričujoči knjigi bralcu razpira v več dimenzijah.