Prvo polovico dramskega besedila lahko preberete tukaj: Hotelska soba (prvič)
Razkritje
JAKA je naslonjen ob steno zraven stranišča, GOSPOD VIDMAR ob nočno omarico.
JAKA: Ugotovili ste, bravo.
GOSPOD VIDMAR: Ni bilo težko, že ves čas ga omenjava.
JAKA: On vas tudi, če vam je kaj v tolažbo.
GOSPOD VIDMAR se grenko zasmeje.
GOSPOD VIDMAR: Samo namen mi ni čisto jasen.
JAKA: Vam moram še enkrat povedat?
GOSPOD VIDMAR: Ni treba, samo on ve za moje prekrške.
JAKA: Javnost pa ne.
GOSPOD VIDMAR: Njim je vseeno.
JAKA: Ste prepričani?
GOSPOD VIDMAR: Jutri lahko razkrijejo vse, a se bom samo umaknil.
JAKA: Drži, to ste že velikokrat storili.
GOSPOD VIDMAR: Da, treba je samo počakati, da se prah poleže.
JAKA ga ustreli s pogledom.
JAKA: Samo kaj pa, če razkrijejo najin pomenek?
GOSPOD VIDMAR: Težje bo, z zajcem me še niso zasačili.
JAKA: Kako bi to razložili?
GOSPOD VIDMAR: Vključevalo bi ločitev in odpuščanje.
JAKA: Mene?
GOSPOD VIDMAR: Mojega zeta.
JAKA: Kaj bi se pa zgodilo z mano?
GOSPOD VIDMAR: Kaj želiš, da se?
JAKA naredi gesto z rokami, s katero nakaže, da naj GOSPOD VIDMAR nadaljuje.
GOSPOD VIDMAR: Zakaj hočeš delati pri nas?
JAKA: Zakaj ne bi smel?
GOSPOD VIDMAR: Izgubil boš veselje, če boš redno.
JAKA ne more verjeti tem besedam.
GOSPOD VIDMAR: Trenutno zmeraj narediš vse odlično, ker lahko vsak hip letiš.
Daj no, a ta to resno?
GOSPOD VIDMAR: Če bi imel zagotovljeno mesto, ne bi imel več zagona.
JAKA mu z načinom nasmeška pokaže, kaj si misli o tem.
GOSPOD VIDMAR: Imel te bom …
JAKA: Ja, ja, na spodnjem delu kupa papirja.
GOSPOD VIDMAR: Ne, del datoteke boš.
Kaj?
GOSPOD VIDMAR: Manj tiskamo, smo ekološki.
JAKA: Ampak …
GOSPOD VIDMAR: Spet se vrtiva v krogu.
JAKA: če vržete ven zeta, bo drugače.
GOSPOD VIDMAR: To je sicer res.
JAKA: Izdal vas je.
GOSPOD VIDMAR: Ampak tega ne počne sam.
JAKA: Lahko prestopim na vašo stran.
GOSPOD VIDMAR: Mamljivo.
JAKA: Ponuditi morate več.
GOSPOD VIDMAR: Kaj ti je on?
JAKA premisli, pri tem skriva svojo zmedo.
JAKA: Bilo je več … faktorjev.
GOSPOD VIDMAR: Plačilo?
JAKA: Ne, ampak …
GOSPOD VIDMAR: Čudno, dosti zapravlja …
JAKA: Obljubil mi je, kar mi vi nočete dati.
GOSPOD VIDMAR: če tole srečanje uspe?
JAKA: Mhm.
GOSPOD VIDMAR se končno premakne od nočne omarice.
GOSPOD VIDMAR: Nisva še tam.
JAKA: Prosim?
GOSPOD VIDMAR: Kaj še želiš od mene?
JAKA spet iz jeze preide v pritajeni posmeh, približa se GOSPODU VIDMARJU.
JAKA: Ste pripravljeni?
GOSPOD VIDMAR ne ve, kaj JAKA misli s tem.
Dretje
GOSPOD VIDMAR in JAKA stojita na sredini, prvi besno gleda slednjega.
JAKA: Niste navajeni?
GOSPOD VIDMAR: Nihče mi še ni storil tega.
JAKA (sarkastično): A res?
GOSPOD VIDMAR: Če me moj zet ne bi izdal, bi te …
JAKA: Ne boste mi rekli, da vas ni še nihče okregal.
GOSPOD VIDMAR: Ne, ljudje si tega ne upajo z mano.
JAKA: Kaj pa za vašim hrbtom?
GOSPOD VIDMAR: To je znak spoštovanja.
JAKA se odzove brez besed.
GOSPOD VIDMAR: Da se pa takole meni v obraz … to je tako, kakor da mi ne poveš glede žene.
JAKA: Zakaj, je tukaj?
GOSPOD VIDMAR: Dosti si že izvedel.
JAKA: Vi pa še ne.
GOSPOD VIDMAR: Preveč sem čakal.
GOSPOD VIDMAR se postavi pred njega.
GOSPOD VIDMAR: Kdo je skupaj z njo zlomil stol?
JAKA: Nisva še tam!
GOSPOD VIDMAR: Potem si bil ti.
JAKA zavije z očmi.
GOSPOD VIDMAR: Neopazen si, moje nasprotje.
JAKA: Prejle ste mi očitali, ker nimam dekleta.
GOSPOD VIDMAR: Moja soproga ni dekle, je ženska.
JAKA: Zakaj jo pa varate?
GOSPOD VIDMAR: Potem si spal z njo?
JAKA: Zakaj bi?
GOSPOD VIDMAR: Na eni točki ti roka ni dovolj.
JAKA se zlobno namuzne.
JAKA: Nisem bil razlog, da je vaša žena kričala.
GOSPOD VIDMAR: Prosim?
JAKA: Niste slišali? Vem, da je bila zabava divja, toda njeno ostro hropenje …
GOSPOD VIDMAR: Recimo, da verjamem v tvojo nedolžnost v vseh pomenih besede.
JAKA izjemno premisli, kaj bi rekel.
JAKA: Hvala.
GOSPOD VIDMAR: čemu mi ne poveš že zdaj?
JAKA: Ker mi vi ne date, česar si želim.
GOSPOD VIDMAR: Je res tako preprosto?
JAKA mu s pogledom pritrdi.
GOSPOD VIDMAR: Kaj pa moj zet?
JAKA: Kaj je z njim?
GOSPOD VIDMAR: Kako se boš njega rešil?
JAKA: Zakaj bi se ga pa mogel?
GOSPOD VIDMAR: Mi nisi rekel, da ti je …
JAKA: To drži, toda ali se mu morava razkriti?
GOSPOD VIDMAR pristopi do JAKE.
GOSPOD VIDMAR: Kdaj pa sta začela delovati proti meni?
JAKA pogleda naokoli.
JAKA: No, nekaj časa nazaj.
GOSPOD VIDMAR: Kdaj točno?
JAKA se zlobno namuzne.
JAKA: Po zabavi.
GOSPOD VIDMAR: Nikoli vaju nisem opazil skupaj med službo.
JAKA: Dobro sva se skrivala.
GOSPOD VIDMAR: Impresivno.
JAKA: Hvala.
GOSPOD VIDMAR: Nisem verjel, da si sposoben česa takega.
JAKA: Napredovanje potem ni daleč?
GOSPOD VIDMAR: Mimogrede, kako ti ga je lahko obljubil?
JAKI ni jasno.
GOSPOD VIDMAR: Nima pristojnosti.
JAKA (mencajoče): Hm, mogoče je mislil, da bo prepričal vas za …
GOSPOD VIDMAR: Kako, če se me je hotel znebiti?
JAKA: Em …
GOSPOD VIDMAR: Je mislil, da bo po tem, ko se me bosta znebila, takoj postal šef?
JAKA: Delala sva na daljši rok.
GOSPOD VIDMAR se nakremži.
GOSPOD VIDMAR: Nekaj mi ni v redu. Poklical ga bom.
GOSPOD VIDMAR izvleče svoj telefon, JAKA ga prime, GOSPOD VIDMAR ga začudeno pogleda.
JAKA: Mislite, da vam bo priznal?
JAKA še zmeraj drži za mobitel.
GOSPOD VIDMAR: Tukaj imaš prav.
JAKA ne umakne roke z mobitela.
GOSPOD VIDMAR: Jaka, lahko pospravim telefon?
JAKA se nerodno namuzne, odmakne roko, GOSPOD VIDMAR naredi to, o čemer je govoril.
GOSPOD VIDMAR: On me ne bi sicer nikoli nadrl …
JAKA: Vas pa hoče.
GOSPOD VIDMAR: V to ne dvomim, a ima spoštovanje do …
JAKA: Ne.
GOSPOD VIDMAR: Lepo je bilo verjeti, da ga ima.
JAKA: Kakorkoli, vi ste na vrsti.
GOSPOD VIDMAR: Že?
JAKA: Ne delajte se …
GOSPOD VIDMAR: V redu, v redu.
GOSPOD VIDMAR stisne roko v pest.
Revanša
JAKA sedi na postelji, drži se za trebuh, GOSPOD VIDMAR sedi na omarici. Obrne se proti JAKI, slednji ga ne registrira.
GOSPOD VIDMAR: Jaka?
JAKA ostane pri miru.
GOSPOD VIDMAR: Saj ni bilo tako hudo.
JAKA (besno): Ste resni?!
GOSPOD VIDMAR: Vrnil sem ti za prej.
JAKA: Nisem vas takole!
GOSPOD VIDMAR: Besede so hujše.
GOSPOD VIDMAR zavzdihne.
GOSPOD VIDMAR: Boli te, ker sem te res močno udaril, a potem bo to izginilo.
GOSPOD VIDMAR obrne svoj pogled k JAKI.
GOSPOD VIDMAR: Tvoje besede bodo pa še naprej rezale mojo dušo.
JAKA: Če bi vas jaz takole …
GOSPOD VIDMAR: Pa me nisi.
JAKA: Se ne bi takole pogovarjali z mano.
GOSPOD VIDMAR: Ti delaš zame.
JAKA: Hierarhija.
GOSPOD VIDMAR: Da, treba jo je spoštovati.
JAKA: Tako kot ste Tejo?
GOSPOD VIDMAR se počasi premakne proti njemu.
GOSPOD VIDMAR: Ne, tam je bilo drugače.
JAKA se zdrzne.
GOSPOD VIDMAR: Si srečen, zdaj veš zagotovo!
JAKA se pobere od tal.
GOSPOD VIDMAR: Ti je zet obljubil, da jo bo pripeljal nazaj?
JAKA jezno zadihan odide proti postelji.
GOSPOD VIDMAR: Ne zna obujati mrtvih.
JAKA se usede na posteljo.
GOSPOD VIDMAR: Kljub vsemu temu sem še zmeraj tvoj šef.
JAKA se umirja.
GOSPOD VIDMAR: Kar sem storil z njo, nima povezave z najinim srečanjem.
JAKA: Ampak …
GOSPOD VIDMAR: Že spet to mašilo!
JAKA: Morale bi biti posledice!
GOSPOD VIDMAR je šokiran ob teh besedah, JAKA se že ustraši njegovega odziva, vendar…
GOSPOD VIDMAR: Vem, tudi sam se čudim.
GOSPOD VIDMAR se počasi postavi pred njega.
GOSPOD VIDMAR: Sprašujem se, kako to, da sem lahko po vsem, kar sem že storil, sploh še v družbi ljudi.
JAKA previdno premisli, kaj bi rekel.
JAKA: Imate pač velikansko srečo.
GOSPOD VIDMAR: Ne, nepremagljiv sem.
Je prav rekel?
GOSPOD VIDMAR: Ni druge možnosti.
GOSPOD VIDMAR si prikima.
GOSPOD VIDMAR: Doma imam pištolo, z njo se igram ruleto.
GOSPOD VIDMAR se bizarno zasmeji.
GOSPOD VIDMAR: Nikoli se ne sproži.
JAKA vstane iz postelje, gre pred njega.
JAKA: Uporabljate prave naboje?
GOSPOD VIDMAR (užaljeno): Kaj ima to veze s čimerkoli?
JAKA (presenečeno): Jih ne?
GOSPOD VIDMAR: Nikoli se ne sproži.
JAKA: Torej jih ne?
GOSPOD VIDMAR: Nepremagljiv sem.
JAKA: Ne, ker ne uporabljate pravih nabojev.
GOSPOD VIDMAR: Kdo je rekel, da jih ne?
JAKA: Aha, potem jih?
GOSPOD VIDMAR pogleda naokoli.
GOSPOD VIDMAR: Kakorkoli, nihče mi nič ne more.
JAKA (zase): Razen pištole.
GOSPOD VIDMAR: Nihče me ne more ustaviti.
JAKA: Če tako pravite.
GOSPOD VIDMAR: Ne misli, da se ne počutim kdaj slabo zaradi tega.
JAKA: Aha?
GOSPOD VIDMAR: Da, a potem ugotovim, kaj vse imam.
JAKA: In vaša vest kar …
JAKA dvigne roko v zrak.
GOSPOD VIDMAR: Preveč denarja imam za njo.
JAKA: Drugi ljudje vas ne brigajo?
GOSPOD VIDMAR: Za par mi je žal, vendar tukaj ne gre za dobro in slabo, tukaj gre za preživetje.
JAKA: Kako, če jih ne bi vi, bi vas oni?
GOSPOD VIDMAR: Seveda, posel je vojna.
JAKA: Ker je temu tako, boste zeta …
GOSPOD VIDMAR: Razmišljam, kaj bi z njim.
JAKA: Odstranite ga.
GOSPOD VIDMAR: Toliko si želiš mesto pri nas?
JAKA: Izdal vas je …
GOSPOD VIDMAR: Izdala sta me.
JAKA: Drži, toda jaz sem prišel na pravo stran.
GOSPOD VIDMAR: To je sicer res …
JAKA: Dajte no, ga res hočete obdržati?
GOSPOD VIDMAR: Ne, ritoliznik je.
GOSPOD VIDMAR se zamisli.
GOSPOD VIDMAR: Moja hči tudi ne bi več govorila z mano, toda s tem ne bi bilo večje spremembe v najinem odnosu.
JAKA: Potem veste, kaj morate storiti.
GOSPOD VIDMAR: Vem, ti tudi.
JAKA ga pomenljivo pogleda.
GOSPOD VIDMAR: Še nisva tam?
JAKA: Veste kaj?
GOSPOD VIDMAR mu da z roko vedeti, naj nadaljuje.
JAKA: Nekaj drugega vam bom še povedal.
GOSPOD VIDMAR: Se mi je zdelo.
JAKA: Vendar bo prav tako udarno.
GOSPOD VIDMAR: Si prepričan?
JAKA: Dvomite?
GOSPOD VIDMAR se mu namuzne, JAKA mu prikima.
JAKA: Koliko veste o vaši soprogi?
GOSPOD VIDMAR pristriže z ušesi, JAKI obstoji v sumljivem nasmešku.
Zvestoba
GOSPOD VIDMAR sedi na postelji, miren je, JAKA stoji pred ogledalom.
GOSPOD VIDMAR: Ona mi je toliko zvesta, kolikor sem ji jaz.
JAKA: Ne …
JAKA se obrne proti njemu.
JAKA: Ona vam je bolj, ker jih je imela manj.
GOSPOD VIDMAR: Pošteno, ampak …
JAKA: Ne morete verjeti?
GOSPOD VIDMAR: Nisem si mislil, da je sposobna česa takega.
JAKA se začenja smejati. GOSPOD VIDMAR ga samo gleda, ko postaja smeh vse daljši in vse bolj posmehljiv.
JAKA: Ubogi gospod Vidmar.
GOSPOD VIDMAR: Jaka, zakaj se mi zdi, da si eden od njih tudi ti?
JAKA: Ni moj tip.
GOSPOD VIDMAR: Je pa ostalim.
JAKA prikima.
GOSPOD VIDMAR: Vidim, da bom imel ogromno dela s pospravljanjem.
JAKA: Se boste ločili?
GOSPOD VIDMAR: Ne, predolgo sva že skupaj.
GOSPOD VIDMAR vstane.
GOSPOD VIDMAR: Najin zakon je podjetje.
JAKA: Toda ni likvidno?
GOSPOD VIDMAR pristopi do JAKE.
GOSPOD VIDMAR: Ha ha ha. Kaj bi še rad?
JAKA se namuzne.
GOSPOD VIDMAR: Me boš spet nazijal?
JAKA: Ne, tokrat gre za fiskalne dileme.
GOSPODU VIDMARJU ni čisto jasno, medtem ko JAKI, seveda, je.
Stroški
JAKA šteje denar, GOSPOD VIDMAR se čudi.
GOSPOD VIDMAR: Ne verjamem, da si moral toliko dati za fotokopije.
JAKA: Imam račune.
GOSPOD VIDMAR: Zakaj jih nisi nikoli prinesel?
JAKA: Sem jih, a ker ste javni zavod …
GOSPOD VIDMAR: Podjetje.
JAKA: Javni zavod!
JAKA preneha šteti denar, pogleda GOSPODA VIDMARJA, on ga nazaj.
GOSPOD VIDMAR: Naj bo po tvoje.
JAKA: Hvala.
JAKA nadaljuje s štetjem denarja.
JAKA: Skratka, ker ste javni zavod, varčujete.
GOSPOD VIDMAR: Toliko kopij si rabil?
JAKA: Mogoče varčujete s papirjem v pisarnah, a pri pogodbenikih tega ne počnete.
GOSPOD VIDMAR: Tega ne morem ovreči.
JAKA: Hkrati nam še outsourcate stroške.
GOSPOD VIDMAR: Čakaj malo, s tem spoznavate finančno odgovornost.
JAKA: Ki je vodilni ne poznate.
GOSPOD VIDMAR: Nizka.
JAKA: Učil sem se od mojstrov. Pardon, mojstra.
GOSPOD VIDMAR: Jaka, tale najin pomenek je res samo zaradi službe?
JAKA: Moram že spet ponoviti …
GOSPOD VIDMAR: V tej sobi nisva samo midva, ne?
JAKA se malenkostno zdrzne, a se takoj zbere.
JAKA: Prosim?
GOSPOD VIDMAR: Ozvočen si.
JAKA se nervozno zasmeji.
JAKA: Od kje vam pa to?
GOSPOD VIDMAR: Ves čas me sprašuješ.
JAKA: Je s tem kaj narobe?
GOSPOD VIDMAR: Zelo specifična vprašanja mi zastavljaš.
JAKA: Jih ne bi smel?
GOSPOD VIDMAR: Me skušata z zetom spraviti v zapor?
JAKA: Zakaj bi to hotela?
GOSPOD VIDMAR: Ker nihče od vaju ne bi dobil tega, kar hočem, če ostanem na prostosti. Noben od vaju ni toliko butast, da tega ne bi vedel. Razen če …
GOSPOD VIDMAR s pogledom strelja na JAKO.
GOSPOD VIDMAR: če nima zet nič pri tem in delaš ti na lastno pest.
JAKA skuša ostati miren.
JAKA: On je zraven, to vam lahko potrdim.
GOSPOD VIDMAR: S kom delata proti meni?
JAKA: Samo midva sva.
GOSPOD VIDMAR: Potem sta pa res ena idiota! Vidva proti meni!
JAKA: Sva v premoči.
GOSPOD VIDMAR: Toda … za zeta vem, da je debil prve klase, a zate, Jaka, zate sem mislil, kako si preudaren.
JAKA ga vpraša s pogledom.
GOSPOD VIDMAR: Inteligenten si, tako kot večina tvoje generacije, a nisi se še vdal. Tebi je še zmeraj mar. Celo za Tejo … nihče se ni brigal za to, kar se ji je zgodilo. Imamo profit, kaj nas briga ena mrtva punca! Tebi je res mar.
JAKA (s stisnjenimi zobmi): Ja.
GOSPOD VIDMAR: Nočeš delati pri nas.
JAKA: Kaj?
GOSPOD VIDMAR: Mi smo volkovi, ti si pa mnogo stvari, a to nisi.
JAKA: Me zavračate?
GOSPOD VIDMAR: Rešujem te.
JAKA: Pred dobro plačo?
GOSPOD VIDMAR: Pred tem, da postaneš kot jaz!
JAKA (začudeno): Kakšen razlog je pa to?!
GOSPOD VIDMAR: Bil sem kot ti, misleč, da bom drugačen …
JAKA: Nisem noben revolucionar, samo denar bi rad!
GOSPOD VIDMAR: Koliko?
JAKA se zmede.
GOSPOD VIDMAR: Povej številko.
JAKA: Hočem stalen dotok …
GOSPOD VIDMAR: Bom tako napisal.
JAKA: Ne boste se me tako rešili.
GOSPOD VIDMAR: Vsak ima svojo ceno, kolikšna je tvoja?
JAKA: Služba.
GOSPOD VIDMAR: Samo to?
JAKA prikima.
GOSPOD VIDMAR: Cena je …
JAKA: Ime ljubimca vaše žene.
GOSPOD VIDMAR ga pogleda
GOSPOD VIDMAR: Torej, vse lahko izvem, če grem preko pravil našega zavoda in te zaposlim …
JAKA: Kdaj ste se jih pa vi držali?!
GOSPOD VIDMAR: Zmeraj se jih, na svoj način.
JAKA: Potem se jih dajte na tak način tudi tokrat.
GOSPOD VIDMAR: Dobro.
GOSPOD VIDMAR mu da roko, JAKA ga sumničavo gleda, vendar mu GOSPOD VIDMAR prikima.
GOSPOD VIDMAR: Za tvoje mesto.
JAKA mu takoj poda roko.
GOSPOD VIDMAR: Vse bom naredil za to.
Prenehata se rokovati.
GOSPOD VIDMAR: Torej, kdo je bil?
JAKA: Takole bom rekel …
JAKA se umiri, resno ga pogleda.
Telenovela
GOSPOD VIDMAR srepo gleda predse.
JAKA: Že cel večer ga omenjava.
GOSPOD VIDMAR: Mhm.
JAKA: In ne le, da vas hoče uničiti skupaj z menoj …
GOSPOD VIDMAR: Aha.
JAKA: No, jaz vas ne več, ker ste me prepričali v svoj prav, postal sem vaš zaveznik.
GOSPOD VIDMAR: Seveda.
JAKA: Hkrati on zelo po svoje razume ta odnos zeta in tašče.
GOSPOD VIDMAR: Definitivno.
JAKA: Vse skupaj mi je prav smešno, če dobro pomislim.
GOSPOD VIDMAR: Za crknit.
JAKA: Njega ste pripeljali v zavod, on se je oženil z vašo hčerjo, onegavi se z vašo ženo in vas hoče odstraniti. To je kot kakšna telenovela.
GOSPOD VIDMAR: Da, ampak a veš, celo v njih se resnica vedno razkrije.
JAKA: Hm, ja, drži.
GOSPOD VIDMAR: Celo, ko se jo skuša zakriti z denarjem, bureki, udarci, dretjem in dezinformacijami.
JAKA: Ne sledim čisto, vendar nadaljujte.
GOSPOD VIDMAR: Zanimivo mi je, moj zet naj bi spal z mojo soprogo na božični zabavi.
JAKA: Izkoristil je priložnost.
GOSPOD VIDMAR: Si prepričan?
JAKA: Videl sem ga.
GOSPOD VIDMAR: Sam?
JAKA: Ja.
GOSPOD VIDMAR: Aha, kdaj točno?
JAKA: Točno?
GOSPOD VIDMAR: Približno.
JAKA: Proti polnoči.
GOSPOD VIDMAR: Takrat?
JAKA: Ja, zakaj me sprašujete, spal je z vašo ženo …
GOSPOD VIDMAR: Kako, če se je cel večer pogovarjal z menoj?
Sledi ostra pavza, nakar se JAKA nervozno zasmeje.
JAKA: To je pa odlično vprašanje.
GOSPOD VIDMAR se s tem ne strinja.
Princip
JAKA prileti v steno ter pade na tla, zraven njega se takoj pojavi GOSPOD VIDMAR, izjemno besen deluje, ko ga prime za ovratnik ter pritisne ob steno.
GOSPOD VIDMAR: Je bilo sploh kaj res? Karkoli?
JAKO udari s pestjo v trebuh.
JAKA: Poslušajte …
GOSPOD VIDMAR ga stisne za vrat.
GOSPOD VIDMAR: Dovolj sem te.
GOSPOD VIDMAR ga vrže ob tla, JAKA se skuša pobrati. Ustavi ga VIDMAR z brco v trebuh. Glede na JAKOV odziv je bila zelo močna.
GOSPOD VIDMAR: Hotel sem zadeti glavo.
GOSPOD VIDMAR gre do JAKE, spet ga dvigne ter vrže na posteljo.
GOSPOD VIDMAR: Kaj od vsega ni bilo res?
JAKA zadihano leži na postelji.
GOSPOD VIDMAR: Torej?
JAKA se dvigne, boli ga, sedi na postelji.
JAKA: Zet ni spal z vašo ženo.
GOSPOD VIDMAR: Tudi ni bil skupaj s teboj proti meni?
JAKA: Ne.
GOSPOD VIDMAR: Veš, da si za službo lahko …
JAKA: Toda nekoga sem zasačil z vašo ženo in ta dela skupaj z mano proti vam.
GOSPOD VIDMAR se gromko zasmeji.
JAKA: Ne verjamete?
GOSPOD VIDMAR: Vse, kar si mi rekel, je bila …
JAKA: Ne vse.
GOSPOD VIDMAR: Ah, Jaka, ti si prav zabaven.
JAKA: Najbrž, hvala, toda dosti stvari je bilo res.
GOSPOD VIDMAR: V redu, recimo – sabotaža?
JAKA prikima.
JAKA: Samo preveriti bi ga morali, vprašati.
GOSPOD VIDMAR: Kaj pa je bil razlog?
JAKA: Hoče vas uničiti.
GOSPOD VIDMAR: Noče mojega mesta?
JAKA: Ne, samo na jetra mu greste.
GOSPOD VIDMAR se umiri.
JAKA: Nič ne boste naredili?
GOSPOD VIDMAR: Kaj pa naj?
JAKA: Naredite, kar ste pri Teji.
GOSPOD VIDMAR: Rad si jo imel, ne?
JAKOVA tišina je pomenljiva.
GOSPOD VIDMAR: Pravi vitez si.
JAKA vstane.
JAKA: Vseeno je, vi ste se itak rešili.
GOSPOD VIDMAR: Ti si še živ.
JAKA: Kaj me čaka?
GOSPOD VIDMAR: Nič, ker bi težko razložil tvojo smrt.
JAKA: Dajte no, samo ne upate si.
GOSPOD VIDMAR: Lahko te takoj.
JAKA: Potem pa dajte.
GOSPOD VIDMAR: Jaka?
JAKA (izjemno sarkastično): Imam samomorilske težnje.
GOSPOD VIDMAR: Si jih pa dobro skrival.
JAKOV obraz se raztegne v nasmešek.
JAKA: Res si ne upate.
JAKA se zasmeji, a preneha, ker ga boli.
JAKA: Skrivate se za vašim položajem, delate se močnega, a ko si je treba umazati roke …
GOSPOD VIDMAR: Moje se znajo umazati.
JAKA: Ampak me nočete …
GOSPOD VIDMAR: Nisi pomemben.
JAKA: Zet pa je?
GOSPOD VIDMAR: Ne bom ga zaradi …
JAKA: Ne gre za to, česa ni naredil, gre za princip. Teja vas je spoštovala, še rada vas je imela, zet pa vas ni s tem svojim mišljenjem o vas. Ja, tako je, vi se samo spravljate na tiste, ki se ne morejo braniti.
GOSPOD VIDMAR: Temu ni tako.
JAKA: Ste se kdaj spravili na župana?
GOSPODA VIDMARJA to vprašanje preseneti.
JAKA: No?
GOSPOD VIDMAR menca.
GOSPOD VIDMAR: Moj šef je.
JAKA: Ne, moč ima, tako kot vaš zet.
GOSPOD VIDMAR: Kakšno moč?
JAKA: Uprl se vam bo, če ga odpustite.
GOSPOD VIDMAR: Ne bo se.
JAKA: Toliko sem že opazil, dosti vas opravlja za hrbtom.
GOSPOD VIDMAR: Spet lažeš.
JAKA: Vam ne in tudi prej vam nisem toliko, kolikor mislite, da sem.
GOSPOD VIDMAR: Kakorkoli, zelo si me razočaral.
JAKA: In kaj nasilnega boste storili glede tega?
GOSPOD VIDMAR počaka.
GOSPOD VIDMAR: Se vidiva, Jaka.
GOSPOD VIDMAR začenja odhajati, vendar …
GOSPOD VIDMAR: Nisem tak kot misliš.
JAKA: Ste tak kot mislim.
JAKA ga strelja s pogledom.
JAKA: Poglejte se, že celo kariero skačete od enega stolčka do drugega …
GOSPOD VIDMAR: Upravičeno!
JAKA: … ker vam pa to ni dovolj, greste testirat meje svoje moči. Tajnice, Teja, jaz … vsi smo vam boksarske vreče.
GOSPOD VIDMAR: Pretiravaš.
JAKA: Potem se pa spravite name do konca.
GOSPOD VIDMAR: Misliš, da si ne upam?
JAKA: Vi ste kot pes brez zob!
GOSPOD VIDMAR: A tako?
JAKA: Še reve se vam smejijo!
GOSPOD VIDMAR: Upam si, upam!
JAKA: Potem pa dajte!
GOSPOD VIDMAR: Bom!
JAKA: Čakam!
GOSPOD VIDMAR: Glej!
GOSPOD VIDMAR tako močno udari JAKO, da le-ta pade po tleh.
GOSPOD VIDMAR: Vidiš?
GOSPOD VIDMAR se gromko zasmeji, JAKA se ne premakne.
GOSPOD VIDMAR: Upam si.
GOSPOD VIDMAR opazi JAKO, zresni se.
Posledice
JAKA še zmeraj leži na tleh, GOSPOD VIDMAR nervozno stoji na mestu, v rokah ima slušalko telefona na omarici.
GOSPOD VIDMAR: Mare, živjo, jaz sem.
GOSPOD VIDMAR se začudi.
GOSPOD VIDMAR: Vidmar, kaj si pričakoval koga drugega iz te številke? Ne, tako si zvenel, hm, glej, imam en majhen problem.
GOSPOD VIDMAR si prikima, očitno MARE sluti.
GOSPOD VIDMAR: Ne, ni, nobena iz računovodstva, tale študent je, kaj je že, Jaka.
GOSPOD VIDMAR rahlo zadržuje bes.
GOSPOD VIDMAR: Poslušaj, Mare, ni isto kot Teja, on me je izsiljeval, si moraš misliti, grozil mi je.
GOSPOD VIDMAR kima naprej.
GOSPOD VIDMAR: Ja, tako je, branil sem se. Kaj lahko narediš glede tega? Ne moreš pustiti človeku, da te kar, mmm, davi.
GOSPOD VIDMAR spremeni svoj ton v žalost.
GOSPOD VIDMAR: Norec je bil, ti pravim. Take krute stvari mi je govoril, ki mi jih še nihče. Morali bi bolje preverjati te na pogodbah, vsak je ne sme dobiti kar tako, še posebej ne eni bivši študentje.
GOSPOD VIDMAR se namuzne.
GOSPOD VIDMAR: Super, hvala ti. Ja, hotel Splendor, v tole beznico me je zvabil. Mimogrede, bi mi po tem čiščenju preveril zeta? Nič takega, ene stvari mi niso jasne. Ti razložim kasneje, adijo.
GOSPOD VIDMAR odloži slušalko, kljubovalno pogleda JAKO, ki je, no, truplo. GOSPOD VIDMAR se namerava odpraviti ven, a se ustavi, nekaj mu ne da miru. Počasi se postavi pred omarice z ogledalom. Odpre njegov predal, pogleda vanj. Nič. Zapre ga, čemur sledi hoja do postelje. Nekam sumljivo si jo ogleduje, nakar se skloni.
ZASTOR
