Hotelska soba (prvič)

Bralna uprizoritev drame Hotelska soba pod okriljem KUD krik. Z leve proti desni: Barbara Ribnikar, Jure Rajšp in Primož Pirnat (foto: Maruša Rems)

Drugo polovico dramskega besedila lahko preberete tukaj: Hotelska soba (drugič)


Ogledalo


Smo v hotelski sobi. Na levi strani je okno. Na sredini so vrata do stranišča ter postelja. Ob njej je nočna omarica, na slednji sta diktafon ter stacionarni telefon. Na desni strani prostora so vrata in ogledalo na omarici. Vanj trenutno gleda mlad moški, oblečen v jeans in srajco. To je JAKA, popravlja si obleko, nakar gre počasi proti nočni omarici, na kateri je diktafon. Vzame ga, odpravi se nazaj k ogledalu. Odpre predal na omarici pod njim, prižge diktafon, spravi ga v predalnik ter ga zapre. Zatopljen v svoje misli hodi naokoli, dokler se ne usede na posteljo, nakar pogleda na telefon, ki ga zavrti. Počaka.

JAKA: Halo, Mare, v sobi sem. Pomiri se, vse bo v redu. Da, pokličem te kasneje.

JAKA odloži telefon, zavzdihne. Malo pogleda po prostoru, nakar iznenada zazvoni telefon. Dvigne ga.

JAKA: Prosim?

JAKA postaja med poslušanjem še bolj resen.

JAKA: Je že tukaj?

JAKA odmakne slušalko stran od sebe, pogleda proti ogledalu, nakar premakne slušalko nazaj k svojemu ušesu.

JAKA: Naj kar pride, čakam ga.

Pogled umakne od ogledala.

JAKA: Hvala.

JAKA odloži telefon, vstane iz postelje. Spet hodi živčno po prostoru. Vmes ves čas gleda pod ogledalo, ne more se mirno sprehoditi po prostoru, ne da bi odlepil svoje oči od tega dela pohištva. Iznenada gre do omarice z ogledalom, a se ustavi. Usede se nazaj na posteljo, skuša se umiriti, vendar ne gre. Nenadoma vstane, gre do omarice, odpre predal, vzame diktafon, a takoj zatem se odprejo vrata. Bliskovito vrže napravo nazaj, močno zapre predal. V prostor vstopi korpulenten moški poznih štiridesetih let s kratkimi lasmi, oblečen je v drago poslovno obleko.

JAKA: Gospod Vidmar.

GOSPOD VIDMAR vstopi, počasi gre proti sredini, nakar se obrne proti njemu.

GOSPOD VIDMAR: Jaka.

GOSPOD VIDMAR in JAKA obstojita.


Transakcija


JAKA sedi tiho na postelji, GOSPOD VIDMAR je daleč pred njim.

GOSPOD VIDMAR: Načeloma nisem za take štose.

GOSPOD VIDMAR si začenja počasi slačiti suknjič.

GOSPOD VIDMAR: Raje imam iskrenost.

GOSPOD VIDMAR odvrže svoj suknjič.

GOSPOD VIDMAR: Toda če se ponudi priložnost, jo zagrabim.

JAKA ostaja nem, GOSPOD VIDMAR se mu začenja približevati.

GOSPOD VIDMAR: Nisi prvi, ki se je poslužil bližnjice.

JAKA ga še naprej samo mirno gleda.

GOSPOD VIDMAR: Ste mi pa vsi isti.

GOSPOD VIDMAR je blizu JAKI, gleda ga v obraz.

GOSPOD VIDMAR: Nisem za zajce, raje imam zajklje.

JAKA je preveč miren.

GOSPOD VIDMAR: A občasno mi prijajo take transakcije.

JAKA: Gospod Vidmar, o čem govorite?

GOSPOD VIDMAR: O očitnem.

GOSPOD VIDMAR bolšči vanj.

GOSPOD VIDMAR: Samski si, brez dekleta.

GOSPOD VIDMAR se namuzne.

GOSPOD VIDMAR: Nisem edini, ki tako misli, tudi v kadrovski so
podobnega mnenja.

GOSPOD VIDMAR počasi postavi svojo roko na njegovo nogo. JAKA si to ogleda, nakar mu odmakne roko ter počasi vstane.

JAKA: Nisem tukaj zaradi transakcije.

Sledi pavza, ki jo prekine GOSPOD VIDMAR z nesramnim smehom.


Izdajstvo


JAKA stoji nasproti ogledala, GOSPOD VIDMAR sedi na postelji.

GOSPOD VIDMAR: Nisi?

JAKA: Ne.

GOSPOD VIDMAR: Si prepričan?

JAKA: Da.

GOSPOD VIDMAR: Ne verjamem.

JAKA: Nimate prav.

GOSPOD VIDMAR: Zakaj si samski?

JAKA: Moja stvar.

GOSPOD VIDMAR: Kdaj si imel nazadnje dekle?

JAKA počaka.

JAKA (nerodno): Nikoli.

GOSPOD VIDMAR (sarkastično): Zanimivo.

GOSPOD VIDMAR vstane.

GOSPOD VIDMAR: Kdo bi si lahko kaj mislil o tvojih … preferencah.

JAKA prek ogledala gleda v GOSPODA VIDMARJA.

GOSPOD VIDMAR: Čudim se, da si prihranil dovolj za to sobo.

GOSPOD VIDMAR hodi naokoli, ogleduje si prostor.

GOSPOD VIDMAR: Od kdaj si že pri nas?

JAKA: Od študentskih dni.

GOSPOD VIDMAR: Tega ni tako dolgo?

JAKA: Drži.

GOSPOD VIDMAR: Diplomiral …

JAKA: Sem.

GOSPOD VIDMAR: Si pa, presenetljivo, na nižjem delovnem mestu navkljub svoji izobrazbi.

JAKA se namršči.

JAKA: Tako ste se odločili.

GOSPOD VIDMAR (osorno): Neopazen si.

JAKA jezno pogleda navzdol.

GOSPOD VIDMAR: Nas boš zapustil, če ostaneš tam, kjer si?

GOSPOD VIDMAR se ustavi.

GOSPOD VIDMAR: No?

JAKA ostane tiho.

GOSPOD VIDMAR: Ne vabi ljudi v sobe, daješ jim napačen vtis.

GOSPOD VIDMAR se nameni oditi.

JAKA: Moral bi biti direkten kot vi.

JAKA se obrne proti GOSPODU VIDMARJU, on se ustavi.

GOSPOD VIDMAR (porogljivo): O čem govoriš?

JAKA: O očitnem.

GOSPOD VIDMAR se približa JAKI.

JAKA: Stene so pri nas izjemno tanke.

GOSPOD VIDMAR začenja popravljati JAKI obleko.

GOSPOD VIDMAR: Si komu delil njihovo izdajstvo?

JAKA: Ne še.

GOSPOD VIDMAR: Si pa to nameraval?

JAKA: Komu? Vsi vedo za vas.

GOSPOD VIDMAR: Tako je, nič ne skrivam.

JAKA: Toda …

GOSPOD VIDMAR: Kako grda beseda je to!

JAKA: Toda nekatere od njih niso delile vaših občutkov.

GOSPOD VIDMAR: Sčasoma so ga vse.

JAKA: Celo Teja?

GOSPOD VIDMAR ob tem preneha s popravljanjem JAKOVE obleke.

GOSPOD VIDMAR: Se je spomniš?

GOSPOD VIDMAR odmakne svoj pogled.

GOSPOD VIDMAR: Dobro je delala.

JAKA: In še več.

GOSPOD VIDMAR se spet obrne proti njemu.

GOSPOD VIDMAR: Zato sva tukaj? Zaradi nje?

JAKA počaka z odgovorom.

JAKA: Zaradi vseh.

GOSPOD VIDMAR (posmehljivo): Si moja vest?

JAKA se mu namuzne, GOSPOD VIDMAR se mu nazaj.

GOSPOD VIDMAR: Kaj hočeš?

JAKA: Dobro veste.

GOSPOD VIDMAR: Prijavi se, mogoče bo.

JAKA: Brez prijave.

GOSPOD VIDMAR: Drugače bo?

JAKA: Razkritje.

GOSPOD VIDMAR: Se šališ?

JAKA: Ne.

GOSPOD VIDMAR: Tvoja beseda proti moji nima nobenega …

JAKA: Imam priče.

GOSPOD VIDMAR se lažno začudi.


Priče


JAKA sedi naslonjen na nočno omarico, presenetljivo miren je, GOSPOD VIDMAR umirjeno sedi na postelji.

JAKA: Tako torej?

GOSPOD VIDMAR: Zmeraj predvidim vse.

JAKA: Predvsem priče.

GOSPOD VIDMAR: Te je najlažje.

JAKA: Verjamem.

GOSPOD VIDMAR: Če te kaj tolaži – Teja bi bila gotovo na tvoji strani.

JAKA počasi obrne svoj pogled proti GOSPODU VIDMARJU, ki vstane iz postelje.

GOSPOD VIDMAR: Pozoren bom nate ob naslednji možnosti za napredovanje.

GOSPOD VIDMAR gre do JAKE, da mu roko, JAKA jo gleda. Nekaj časa obstojita v tem, nakar jo GOSPOD VIDMAR odmakne.

GOSPOD VIDMAR: Lep dan še naprej.

GOSPOD VIDMAR spet namerava oditi.

JAKA: Vseh niste mogli doseči.

GOSPOD VIDMAR se ustavi.

GOSPOD VIDMAR: Vse, ki si mi jih omenjal …

JAKA: Vseh nisem omenjal.

GOSPOD VIDMAR: Računovodstvo ne šteje.

JAKA: Vseh nisem omenjal.

GOSPOD VIDMAR: Isto velja za vzdrževalno.

JAKA: Vseh nisem omenjal.

GOSPOD VIDMAR ga ustreli s pogledom.

GOSPOD VIDMAR: Koga sem pa pozabil?

GOSPOD VIDMAR grozeče pristopi do JAKE, ki ne trzne.

GOSPOD VIDMAR: Nikogar nisem, ne?

JAKA: Par ste jih.

GOSPOD VIDMAR: Nisem, vidim na tvojem obrazu.

GOSPOD VIDMAR se odmakne.

GOSPOD VIDMAR: Ne moreš me presenetiti.

JAKA se obrne proti njemu.

JAKA: Vašo ženo sem pa lahko?

GOSPOD VIDMAR se bliskovito obrne proti njemu, JAKA ostane pri miru.


Informacije


JAKA hodi okoli GOSPODA VIDMARJA.

GOSPOD VIDMAR: Od kdaj?

JAKA: Od božične zabave.

GOSPOD VIDMAR: Tako dolgo?

JAKA: Mhm.

GOSPOD VIDMAR: V moji pisarni?

JAKA: Niste opazili?

GOSPOD VIDMAR: Stol je bil zlomljen …

JAKA: Sam sem takoj.

GOSPOD VIDMAR jezno razmisli.

GOSPOD VIDMAR: Kdo je bil ta, ki je bil z njo?

JAKA se ustavi, obrne se proti GOSPODU VIDMARJU.

JAKA: Na njej.

GOSPOD VIDMAR skriva svoj bes.

JAKA: Dela za vas.

GOSPOD VIDMAR: Ne zožiš mi izbire.

JAKA: Mar ne poznate vsakega od nas?

GOSPOD VIDMAR: Naše podjetje …

JAKA: Zavod.

Pavza, med katero GOSPOD VIDMAR ponižujoče pogleda v JAKO, ki ostane resen.

GOSPOD VIDMAR: Je veliko.

JAKA prekriža roke.

JAKA: Vendar ponuja le stopicanje na mestu.

GOSPOD VIDMAR: Tukaj imam zvezane roke.

JAKA: Kakor pri tajnicah?

GOSPOD VIDMAR: Še huje je.

JAKA pogleda stran.

GOSPOD VIDMAR: Težko bi razložil odboru …

JAKA: Ostalo ni bilo?

GOSPOD VIDMAR: Osebne reči jih ne zanimajo.

JAKA se obrne nazaj proti GOSPODU VIDMARJU.

GOSPOD VIDMAR: Dokler podjetje …

JAKA: Zavod.

GOSPODU VIDMARJU je to zabavno.

GOSPOD VIDMAR: Dokler stoji, jim ni mar.

JAKI to ni všeč.

GOSPOD VIDMAR: Hkrati imamo vsako leto izjemen promet.

GOSPOD VIDMAR si ogleduje JAKO, položi roko na NJEGOVO ramo.

GOSPOD VIDMAR: Lahko si ga deležen tudi ti.

JAKI ni jasno.

GOSPOD VIDMAR: Moja žena in jaz … ona ve za moje prekrške, ampak njenih pa ne poznam.

JAKA sluti, kam to vodi.

GOSPOD VIDMAR: Moram jih poznati, ker si bova potem bot.

Aha.

GOSPOD VIDMAR: V bistvu bi nama s to informacijo oplemenitil zakon.

JAKA: Če vam povem …

GOSPOD VIDMAR: Greš lahko še višje.

GOSPOD VIDMAR premakne roko iz JAKOVE rame pred njega.

JAKA: Toda …

GOSPOD VIDMAR: Kako nesramna beseda!

JAKA: Gotovo ni to vse, kar si želite.

GOSPOD VIDMAR ne razume.

JAKA: Informacija, ki jo hočete, bi morala biti vrhunec najinega pogovora.

GOSPODU VIDMARJU še zmeraj ni jasno.

JAKA: Prej bi vam lahko povedal še vse ostalo.

GOSPOD VIDMAR se namršči.

JAKA: Dosti slišim, ker sem neopazen.

GOSPOD VIDMAR spravi svoj obraz v nasmešek.

GOSPOD VIDMAR: Recimo?

Pavza, med katero JAKA zrcali VIDMARJEV nasmešek.

JAKA: Vem, kdo je sabotiral sestanek s sponzorji.

GOSPOD VIDMAR se takoj zresni, JAKA ne.

GOSPOD VIDMAR: To je bilo …

JAKA: Načrtno.

GOSPOD VIDMAR pozorno pogleda JAKO.

JAKA: Zelo vam je blizu.

GOSPODA VIDMARJA to vznemiri, JAKA ostane v svojem.


Dogovor


GOSPOD VIDMAR je naslonjen ob nočno omarico, močno je zamišljen, JAKA je naslonjen na sprednji del postelje, sumljivo resen je.

JAKA: On, ja.

GOSPOD VIDMAR: Zaradi mene je dobil službo.

JAKA: Redno?

Tišina.

JAKA: Ne bi si mislil …

GOSPOD VIDMAR vstane, besno gre proti JAKI.

GOSPOD VIDMAR: On me ne bi nikoli …

JAKA: Kaj od rečenega ni bilo res?

GOSPOD VIDMAR srepo zre v JAKO.

JAKA: Mu niste plačali potovanja?

GOSPOD VIDMAR: Ker se je poročil z mojo hčerko.

GOSPOD VIDMAR se odmakne od JAKE.

JAKA: Vse to in še več vem.

GOSPOD VIDMAR se še naprej odmika.

JAKA: Neopazen sem.

GOSPOD VIDMAR se ustavi, obrne se proti njemu.

GOSPOD VIDMAR: Gotovo pričakuješ kaj v zameno?

JAKA vstane.

JAKA: Zato ste pa direktor!

JAKA gre proti GOSPODU VIDMARJU.

JAKA: Quid pro quo. Jaz vam nekaj povem, vi mi daste kaj v zameno.

JAKA mu da roko, GOSPOD VIDMAR jo pogleda.

GOSPOD VIDMAR: Tvoje napredovanje bo pa tako kot moje poizvedovanje …

JAKA: Višek najinega dogovora.

JAKA še zmeraj drži roko predse.

GOSPOD VIDMAR: Prav.

GOSPOD VIDMAR se prestavi do omarice z ogledalom, kar malenkostno preseneti JAKO.

GOSPOD VIDMAR: Potem sem na vrsti jaz.

JAKA: Da.

GOSPOD VIDMAR: Povedal si mi o zetu, sam ti moram kaj?

JAKA še zmeraj drži roko predse, a jo umakne.

JAKA: Dobro, povejte mi, kaj si mislite o meni.

GOSPOD VIDMAR: Resno?

JAKA prikima.

GOSPOD VIDMAR: Torej …

GOSPOD VIDMAR z očmi premeri JAKO.


Teambuilding


JAKA nerodno hodi po prostoru, GOSPOD VIDMAR je zleknjen na postelji. Ne, čevljev nima sezutih.

JAKA: Kar tako?

GOSPOD VIDMAR: Mhm.

JAKA: Nisem vedel, da me …

GOSPOD VIDMAR: Sem bolj za zajklje, a zate bi prekršil to.

JAKA ni čisto siguren, kaj naj reče.

GOSPOD VIDMAR: Tisti teambuilding, ko smo bili na Hvaru in ko si bil v kopalkah …

GOSPOD VIDMAR vstane.

GOSPOD VIDMAR: Vuf!

JAKA (nerodno): Em, hvala.

GOSPOD VIDMAR: Eno žensko boš gotovo naredil srečno.

JAKA se skromno zasmeji.

GOSPOD VIDMAR: Tejo bi gotovo, ampak …

JAKA se brž zresni.

GOSPOD VIDMAR: Jeba.

GOSPOD VIDMAR gre mimo JAKE.

GOSPOD VIDMAR: A propos ženska sreča, kdo je skupaj z mojo ženo polomil stol v moji pisarni?

JAKA se namuzne.

JAKA: Nisva še tam.

GOSPOD VIDMAR: Boš rekel tudi, da še nisi na vrsti?

JAKA: Sem, nisva pa še dosegla vrha.

GOSPOD VIDMAR si prikima.

GOSPOD VIDMAR: No, česa še ne vem?

JAKA hodi okoli njega. GOSPODU VIDMARJU ni jasno, čemu. JAKA ga pri tem ves čas gleda, nakar se zlekne na posteljo.

JAKA: Pijete kavo, v službi?

GOSPOD VIDMAR se rahlo zmede.

GOSPOD VIDMAR: Seveda jo.

JAKA: Kljub različnim dodatkom?

JAKA raztegne svoj obraz v nasmešek.


Študentje


JAKA je naslonjen vmes med vrati stranišča ter posteljo, v ozadju se sliši kotliček. Kmalu vstopi GOSPOD VIDMAR, jezno odkima JAKI.

JAKA: Kako niste tega opazili?

GOSPOD VIDMAR: No, okus kave mi je bil zmeraj preveč …

GOSPOD VIDMAR išče besedo.

JAKA: Voden?

GOSPOD VIDMAR se nakremži.

GOSPOD VIDMAR: Saj nima nobeden od njih kaj nalezljivega?

JAKA: Ne bi bil siguren.

GOSPOD VIDMAR odkimava z glavo, gre proti omarici zraven postelje.

JAKA: Študentje so.

GOSPOD VIDMAR se usede na omarico, jezi se.

GOSPOD VIDMAR: Zakaj mi nisi tega nikoli omenil?

JAKA se počasi obrne proti njemu.

JAKA (samoumevno): Niste me vprašali.

GOSPOD VIDMAR ga besno pogleda.

GOSPOD VIDMAR (sarkastično): Bi moral reči – Jaka, zakaj je kava tako motna?

JAKA (še zmeraj samoumevno): Ja.

GOSPOD VIDMAR: Moral bi me opozoriti.

JAKA: Ni bila moja stvar.

GOSPOD VIDMAR: Da mi študentarija pljuva v kavo?

JAKA: In čaj.

GOSPOD VIDMAR se ustraši.

GOSPOD VIDMAR: Ne mi reči, da mi tudi v viski.

JAKA: Iskreno?

GOSPOD VIDMAR se ustraši, prikima mu.

JAKA: Res želite to vedeti?

GOSPOD VIDMAR mu še bolj prikima.

JAKA: Ste prepričani?

GOSPOD VIDMAR mu jezno nakaže, naj mu že pove. JAKA to opazi, namenoma menca.

JAKA: Tam vam ne.

GOSPOD VIDMAR si oddahne.

GOSPOD VIDMAR: Dobro, kaj hočeš tokrat?

JAKA mu skuša odgovoriti …

GOSPOD VIDMAR: Nisva še pri napredovanju.

… a raje stisne zobe.

JAKA: Vem.

JAKA se razgleda naokoli.

JAKA: Lačen sem.

GOSPOD VIDMAR: Samo to?

JAKA: To je naslednja stopnja.

GOSPOD VIDMAR: Kaj pa bi?

JAKA počasi stopi do njega.

JAKA: Veste, kaj sem si vedno želel poskusiti?

JAKA se mu nasmehne.


Oddih


JAKA je sam v sobi, na ušesu ima slušalko s telefona iz omarice pri postelji.

JAKA: Halo, Mare? Ja, jaz sem. Sva v sobi, vse spremljam. Upam, da se bo še bolj izdal, kakor se je že. Ja, imam ga v pesti.

JAKA pozorno posluša, čemur sledi smeh.

JAKA: Mare, daj no, ne boj se. Ne bo izvedel, da si zraven. V redu, čakam še en klic, se slišiva.

JAKA odloži slušalko, nakar hodi do omarice z ogledalom. Odpre njen predal ter pregleda svoj diktafon. Le-ta še naprej teče, zato si oddahne. Hodi naokoli po hotelski sobi, nakar se ustavi pri postelji. Diktafon položi pod njo. Ko to stori, gre do telefona ter čaka, nakar zazvoni. Dvigne.

JAKA: Ja? Aha, vstopil je. Super, hvala.

JAKA odloži telefon, vdihne, nakar se sprehodi po sobi do okna. Ko je tam, gleda ven, resen je. Iznenada se odprejo vrata, pojavi se GOSPOD VIDMAR s papirnato vrečko v roki.

GOSPOD VIDMAR: Nimajo.

JAKA: Niti v tem hotelu?

GOSPOD VIDMAR: Nimajo petih zvezdic.

JAKA: Potem ne bo nič?

GOSPOD VIDMAR: Ne, nekaj sem ti prinesel.

JAKA: Ni tisto, kar sem si želel.

GOSPOD VIDMAR: Je enako slano.

JAKA: Ima omako s tartufi?

GOSPOD VIDMAR: Ne, je pa za moje pojme boljše. Resno, tartufi?

JAKA: Dobri so.

GOSPOD VIDMAR: Tole je boljše.

GOSPOD VIDMAR vrže vrečko na posteljo, JAKA gre do nje, vzame jo v roke.

GOSPOD VIDMAR:Ni sicer zdravo.

JAKA jo odpre, pogleda GOSPODA VIDMARJA.

JAKA: Zato ste pa direktor!

OBA se nasmejita drug drugemu.


Burek


JAKA sedi na postelji, počasi žveči burek, GOSPOD VIDMAR je pred njim, gleda ga. Počasi si prikima, nakar se usede zraven njega.

GOSPOD VIDMAR: A je dober burek?

JAKA: Odličen je.

GOSPOD VIDMAR: Kupil sem najdražjega.

JAKA: Si lahko privoščite kaj takega?

OBA se spogledata.

GOSPOD VIDMAR: Dosti stvari si lahko.

JAKA: Kaj še?

GOSPOD VIDMAR ne razume, kam vodi ta pogovor.

JAKA: Ne, resno, zanima me.

GOSPOD VIDMAR se reši zmede.

GOSPOD VIDMAR: Informacije.

JAKA: Poslovne?

GOSPOD VIDMAR: Zasebne.

JAKA počasi preneha jesti burek, obriše si roke.

JAKA: Slednje vas še ne bi smele zanimati.

GOSPOD VIDMAR: Kako blizu pa sva?

JAKA: Bližje kot prej, dlje kot kasneje.

GOSPOD VIDMAR: Koliko bi me stalo, če je kasneje takoj?

JAKA: Zmenila sva se za …

GOSPOD VIDMAR: Bi imel svoje stanovanje, Jaka?

JAKA ne ve, kako naj se odzove.

GOSPOD VIDMAR: Plačevati bi moral samo stroške.

JAKA se počasi zbere.

GOSPOD VIDMAR: Pa še blizu službe bi imel.

JAKA si nasmiha.

JAKA: Nisva še tam …

GOSPOD VIDMAR: Si ti tisti, ki je bil z mojo ženo?

JAKA ne odgovori takoj.

JAKA: Na njej in ne, nisem bil.

GOSPOD VIDMAR: Čemu mi potem ne poveš, kdo …

JAKA: Dogovor.

JAKA vstane.

GOSPOD VIDMAR: Bil je enostranski.

JAKA: Nimate po navadi takih?

JAKA stopi počasi do GOSPODA VIDMARJA.

JAKA: Tajnice.

GOSPOD VIDMAR: Tam vsaj kaj dobim.

JAKA: Tukaj ste tudi.

GOSPOD VIDMAR: Hočem kaj, kar mi koristi.

JAKA: Potem še ne veste?

GOSPOD VIDMAR: Česa?

JAKA: Razloga sabotaže?

GOSPOD VIDMAR ga vpraša z obrazom. Prevzem JAKA stoji na sredini sobe, GOSPOD VIDMAR hodi okoli njega.

JAKA: Vaš zet je.

GOSPOD VIDMAR: Hoče biti več kot del družine.

JAKA se pri sebi opazno nasmehne.

GOSPOD VIDMAR: Tole te zabava.

JAKA: Več opazim kot vi.

GOSPOD VIDMAR: Veliko stvari imam.

JAKA: Tajnice?

GOSPOD VIDMAR: Ogromno dela.

JAKA: Tajnice!

GOSPOD VIDMAR: Ne morem biti pozoren na vse!

JAKA (pojoč): Tajnice, tajnice, tajnice, tajnice, tajnice …

GOSPOD VIDMAR: Ti imaš samo Tejo!

JAKA preneha peti, GOSPOD VIDMAR se ustavi. Spogledata se.

GOSPOD VIDMAR: Ti je bila všeč?

JAKA pogleda na tla.

GOSPOD VIDMAR: Čemu jo imaš tako v čislih?

JAKA še naprej gleda na tla.

GOSPOD VIDMAR: Kadar sva bila skupaj …

JAKA zadržuje svojo jezo.

GOSPOD VIDMAR: Te ni prav nič omenjala.

JAKA gre stran od njega, rahlo udari ob nočno omarico pri postelji.

JAKA: To nima nikakršne veze z najinim dogovorom!

GOSPOD VIDMAR (osorno): Tudi tajnice ga nimajo.

JAKA (sarkastično): So vam pa bližje kot zet.

GOSPOD VIDMAR si odkimava.

GOSPOD VIDMAR: Hoče moje mesto.

JAKA: Zato se je poročil z vašo hčerko.

GOSPOD VIDMAR: Podjetja …

JAKA: Zavodi!

GOSPOD VIDMAR: Niso monarhije!

JAKA: Ne, tam je lažje dobiti redno zaposlitev.

GOSPOD VIDMAR: Sva tukaj res samo zaradi tega?

JAKA: Lahko počakate?

GOSPOD VIDMAR: Zakaj mi ne poveš, čemu sva tukaj?

JAKA: Saj sva rekla, dogovor!

GOSPOD VIDMAR: Nisem neumen, Jaka.

JAKA se obrne proti njemu.

GOSPOD VIDMAR: Vem, kaj se dogaja.

JAKA se zdrzne.

GOSPOD VIDMAR: Nekdo te je poslal.

JAKA začenja z zamikom lažno kimati.

JAKA: Ja, ja, ja, je. Veste kdo?

JAKOV pogled se fokusira na GOSPODA VIDMARJA.

Se nadaljuje …

Mitja Lovše deluje kot pisec, performer in režiser. V gledališču ima obširen opus za vsako od teh vlog. Najprej, zrežiral je že več predstav, omenimo le Ebolo Jazz, Kaos kontrole (oboje Gledališče Glej), Burlesko (Društvo Impro) Človeka, ki je prodal svet (Zavod Na robu v koprodukciji s Pocket Teater Studiom) ter Cvetlično rapsodijo (gledališče Ane Monro), medtem ko je opravljal asistence režije pri predstavi Sebastijana Horvata Ali: Strah ti poje dušo (SNG Drama Ljubljana) in pri predstavah Vita Tauferja Razbiti vrč (tudi SNG Drama Ljubljana), Obuti maček ter Norišnica d.o.o. (Slovensko mladinsko gledališče). Nadalje, kot avtor se je podpisal pod več besedil, par od njih je kasneje tudi sam bodisi postavil na oder bodisi jih bralno uprizoril. Hkrati je sodeloval pri večih delavnicah dramskega pisanja, med drugim tudi pri Vzkriku pod okriljem KUD-a Krik ter mentorstvom Simone Semenič. Leta 2014 je bil nominiran za mladega dramatika, 2016 pa je komisija za Grumovo nagrado opozorila na njegovo besedilo Človek, ki je prodal svet kot eno od tistih, ki so jo prepričala z različnimi kakovostnimi elementi, in ga zato omenila ob nominirancih. Potem, kot performer se je pojavil v že omenjenih Ebola Jazz, Kaos Kontrole, Ali: Strah ti poje dušo, Cvetlična rapsodija ter Skozi oči begunca, Organski odpadki, Physis in ostalo. Še zmeraj je živ.
Deli