Plovba po temačnih kotičkih sveta

Rumi in kapitan je delo slovenske igralke in pisateljice Saše Pavček. V izvirniku je bilo besedilo napisano in izdani v formatu slikanice (založba Miš, 2018), ki pa je bila za potrebe gledališke uprizoritve (Lutkovno gledališče Maribor, 2020/2021) kasneje predelana v dramsko predlogo.

Z Ano Pepelnik o spreganju in izpreganju

"Tre, tremo sami sebe, tre, trejo nas svet, narava, okoliščine, ljudje, drug drugega tremo, še med tretjem orehov se tremo. Trenje vidim kot osnovni glagol kot neko premikanje, ki vedno vključuje dva dejavnika, dve osebi ali več."

Zamolčane zgodbe: Maja Gal Štromar

Tokrat smo v podkastu hodili med barvami in zvoki in bili v družbi literarnih junakov, ki jo kot pisateljico vodijo za roko, medtem ko piše; govorili pa smo tudi o vajetih, ki jih mora kot avtorica od njih naposled prevzeti.

Binarno slikanje posebnih trenutkov

Naslov Pojavi se osmisli v mnogih pesmih, v katerih govorka pesemsko upodobi tesnobnost posebnega, izbranega trenutka, uvide v »pojave«, ki smo jim priča in ki so nenehno okoli nas, včasih s čudenjem otroka, pogosto z željo po ujetju izmuzljivega, ki je tisti trenutek, ko se ta pojav dogaja.

štorklje

neme jadralke / so se začele / v jatah zbirati nad / starim gnezdom

tišine

Vse kar poznaš / so moje tišine / v pozibavanju listov / papirja in vejic rastlin.

Iz prihajajoče zbirke Do tu sega gozd

Nikoli nisem živel v 80-tih / zakomiral v blatu v gruči na Woodstocku

Nimaš za kulturo, imaš za burek

Na moji srednji šoli je bila mesečna malica vredna približno štiri vinilke, naročene iz tujine. Takoj sem se odločila za malico, denar pa sem nameravala porabiti za plošče. V treh mesecih sem izpopolnila zbirko plošč Janis Joplin, nakar so bili na vrsti Doorsi, zelo priljubljeni na gim-naziji v mojem domačem kraju.

Punčica (odlomek)

Vabimo k branju odlomka iz romana Punčica Anje Radaljac.

Še mar me ni

ostali so še olupki / oklepam / neopazno izginjam / sredica propada

Teža iskanja ravnotežja

Prvo poglavje romana Pontonski most pisateljice Suzane Tratnik je po svoje precej povedno glede celotne strukture, vsebinskega sestava knjige. Že v prvem odstavku smo vrženi v anksiozen, negotov svet protagonistke Jane, ki doživlja panični napad, ko je na poti k (navidezno) enostavnemu opravku na pošti.

Naplavine

Anja je ležala na povsem zapuščeni plaži. Morje je bilo rahlo nemirno in sunki vode so ji močili noge ter jo hladili. Ne spomni se, kdaj je nazadnje bila na morju, morda je to bilo takrat, ko sta z možem odšla na poročno potovanje.

Ošvrk nižjih kast

Odkar pišem, me bega razkol med bizarnim snobizmom (še vedno?!) nekaterih literarnih klik in po drugi strani nezaslišano branostjo, očitno tudi berljivostjo »nižjerazrednega« proznega leposlovja, ki naj bi bilo že po zvrstni ali žanrski definiciji takšno.

Ime mi je Sarajevo (triindvajsetič in zadnjič)

Vsi postopki, vse, kar se je te dni dogajalo v bolnišnici, je bilo naporno in dolgočasno; zanimalo me je le, kdaj bo konec. Svet je že tonil v barve strahu pred koronavirusom. Pregledi, pogovori s psihologom, naši medsebojni pogovori, vse skupaj je bilo naporno in zdelo se mi je nesmiselno.

Natančna izpisanost in izrisanost dobrega in slabega

Pretanjena misel o skupnosti, pomoči, prijateljstvu, slogi in solidarnosti je osrednje vodilo uspelega dela, vseeno pa ni mogoče prezreti klasičnega deljenja na dobro in slabo oziroma pošteno in zvito in predvidljivo rabo živalskih prispodob, ki jih zlasti v otroškem in mladinskem leposlovju ne manjka.

Ime mi je Sarajevo (dvaindvajsetič)

Imeli smo vse: punco, ki nujno potrebuje ledvico, osebo, ki ji bo ledvico dala, kliniko, na kateri bo poseg opravljen, profesorja, ki se je veselil, da bo lahko pomagal ... Vse razen nerazumne vsote denarja, ki so ga želeli. Pro bono očitno ni prišel v poštev.

Nekrofilija se ne splača

blake carrington je umrl lep / in siv. ne upam si povedati / po pravici, čemu je umrl / blake carrington. nisva si bila na ti

Prostornine fikcije, fikcija prostornin

Začne se kot ljubezenska zgodba, ki se hitro potopi v ozadje, nadaljuje pa se skorajda kot detektivsko brskanje po preteklosti v spregi z razčlenitvijo načinov pripovedovanja: tako bi lahko opisali vstop v roman Gašperja Kralja z naslovom Škrbine.