arslitera

»Mi dovolite, da prižgem?« vpraša mama mlado medicinsko sestro, ki zgolj skomigne z rameni in odide iz bolniške sobe, v kateri babica preživlja zadnje ure svojega življenja.

Ko se ti literatura enkrat zapečati v DNK, potem se je nikoli več ne rešiš. To se je zgodilo, kot sam pravi, tudi našemu tokratnemu sogovorniku, diplomatu, pravniku in esejistu Iztoku Simonitiju.

Na vsebinski ravni se »razvejanost pesniških prostorov« kaže v obravnavi različnih tematik, od katerih bi izpostavila sledeče: ljubezen, osamljenost (izolacija), odnos družba/umetnost, sodobna politična situacija, problematika spolov, problematika migrantov.

Če je zunajliterarno delovanje Iva Stropnika zastavljeno široko, horizontalno, se njegov pesniški opus kaže kot izrazita vertikala.

Odlomek iz romanesknega prvenca Primoža Sturmana - Enajst mesecev žitne kave (Litera, 2022)

Rumi in kapitan je delo slovenske igralke in pisateljice Saše Pavček. V izvirniku je bilo besedilo napisano in izdani v formatu slikanice (založba Miš, 2018), ki pa je bila za potrebe gledališke uprizoritve (Lutkovno gledališče Maribor, 2020/2021) kasneje predelana v dramsko predlogo.

"Tre, tremo sami sebe, tre, trejo nas svet, narava, okoliščine, ljudje, drug drugega tremo, še med tretjem orehov se tremo. Trenje vidim kot osnovni glagol kot neko premikanje, ki vedno vključuje dva dejavnika, dve osebi ali več."

Tokrat smo v podkastu hodili med barvami in zvoki in bili v družbi literarnih junakov, ki jo kot pisateljico vodijo za roko, medtem ko piše; govorili pa smo tudi o vajetih, ki jih mora kot avtorica od njih naposled prevzeti.

Naslov Pojavi se osmisli v mnogih pesmih, v katerih govorka pesemsko upodobi tesnobnost posebnega, izbranega trenutka, uvide v »pojave«, ki smo jim priča in ki so nenehno okoli nas, včasih s čudenjem otroka, pogosto z željo po ujetju izmuzljivega, ki je tisti trenutek, ko se ta pojav dogaja.

neme jadralke / so se začele / v jatah zbirati nad / starim gnezdom

Vse kar poznaš / so moje tišine / v pozibavanju listov / papirja in vejic rastlin.

Nikoli nisem živel v 80-tih / zakomiral v blatu v gruči na Woodstocku

Na moji srednji šoli je bila mesečna malica vredna približno štiri vinilke, naročene iz tujine. Takoj sem se odločila za malico, denar pa sem nameravala porabiti za plošče. V treh mesecih sem izpopolnila zbirko plošč Janis Joplin, nakar so bili na vrsti Doorsi, zelo priljubljeni na gim-naziji v mojem domačem kraju.

Vabimo k branju odlomka iz romana Punčica Anje Radaljac.

ostali so še olupki / oklepam / neopazno izginjam / sredica propada

Prvo poglavje romana Pontonski most pisateljice Suzane Tratnik je po svoje precej povedno glede celotne strukture, vsebinskega sestava knjige. Že v prvem odstavku smo vrženi v anksiozen, negotov svet protagonistke Jane, ki doživlja panični napad, ko je na poti k (navidezno) enostavnemu opravku na pošti.

Anja je ležala na povsem zapuščeni plaži. Morje je bilo rahlo nemirno in sunki vode so ji močili noge ter jo hladili. Ne spomni se, kdaj je nazadnje bila na morju, morda je to bilo takrat, ko sta z možem odšla na poročno potovanje.

Odkar pišem, me bega razkol med bizarnim snobizmom (še vedno?!) nekaterih literarnih klik in po drugi strani nezaslišano branostjo, očitno tudi berljivostjo »nižjerazrednega« proznega leposlovja, ki naj bi bilo že po zvrstni ali žanrski definiciji takšno.