Plasti človekovih notranjih življenj so se od predzgodovine na kolektivni ravni razvijale vzporedno s tem, skozi kakšne doživljajske in vrednostne prizme so ljudje razumevali svet. Te so se na prelomnih točkah zgodovine v različnih kulturah in civilizacijah nekajkrat ključno spremenile, spremembe pa so izhajale iz človekove univerzalne karakterne podstati in njenih kontradikcij.

Zlo je umito v čiste bivalne prostore, / da niso vidni ostanki / levitev.

Pesem Jasne Lare Rajh

Pogovor z Lauro Freixas, avtorico romana Meni se to že ne bo zgodilo, prevod katerega je izšel pri Literi.

Obstajajo mogočne jase, / skrite prav na koncih, / podležeš jim, če vidiš čisto.

Tonja Jelen piše o romanu Miriam Drev: Po poti se je zvečerilo.

Tako kot je Lévi-Strauss v komentiranju dela Jean-Jacquesa Rousseauja različnost vrst opredelil kot konceptualno podlago družbene različnosti, tako živali predstavljajo simbolično podlago za različne nagonske in karakterne tendence, ki (so)obstajajo v človeku samem.

Pogovor s Saidom Khatibijem, alžirskim pisateljem živečim v Sloveniji in avtorjem romana Konec Sahare, ki je nedavno, v prevodu Barbare Skubic, izšel pri založbi Litera.

Odlomek iz romana Konec Sahare Saida Khatibija. Založba Litera, 2024, prevod: Barbara Skubic.