Iz prihajajoče pesniške zbirke PSAJOPS, ki bo izšla pri založbi Litera.
PSYOPS (psihološke operacije) so v ameriškem vojaškem žargonu definirane kot oblika »propagande« ali »katerakoli oblika komunikacije, ki podpira državne cilje z namenom posredno ali neposredno vplivati na mnenja, čustva, razpoloženja ali obnašanja katerekoli skupine v korist sponzorja« (Psychological Operations: Field Manual No. 3-05.30/MCRP 3-40.6 (Headquarters, Department of the Army, Washington DC, 15. april 2005). To sintagmo si v tem kontekstu prisvajam in razširjam na komunikacijo kot tako, še posebej v oziru na tanko mejo med »propagando« in umetnostjo, kjer pri slednji ni povsem jasno v čigavo korist (ne)posredno vpliva, čeprav lahko zagovarjam stališče, da gre pri umetnosti vsaj za potencialno medsebojno in vzajemno korist vseh vpletenih. DISCLAIMER: Vse v pesmih omenjene osebe so sanjske projekcije in (po veliki verjetnosti) ne predstavljajo realnih oseb, živih ali mrtvih, četudi z njimi morda korespondirajo.
HOTEL GOGA
Hiša ki te je ujela
huje od ktergakoli Buñuela
v njej sva živela
dokler se njene lovke
niso priklopile na naju
in je začela živet življenja skoz naju
v lupu
kako milijonarji vse nesreče
očividijo kot kazen za črpanje
svojih najemnikov
ko sem flet najel
se je debel Korejc hecal
da je cilj hiše njega ubit
pa se ni hecal
seliva se
vse zgleda popolno
stanovanje sosedov se prenavlja
ko urejajo net pride do kratkega stika
prihajam domov
iz uspešnega življenja, kadim v bani
in pospravljam posteljnine
čakam, da te penetriram
ko začnejo uletavat Korejci rdeče armade
raziskujejo nekaj v sosednjem fletu
najprej zgleda kot šala
naslednji dan odpeljejo rešilci
punco iz sobe, overdoza na tabletah
vojaki so se žgali, trije mladi kadeti
dve kadetki
objeti spijo v postelji
dva vojaka stojita v gatah
razlagam jima zakaj ni neta
zakaj flet ni končan
ko pride najemodajalec
dežuje, zavit v rdeč leder plašč
gre dol po stopnicah, naj mu sledim
na okna šmira pismenke
kot bi evociral duhove
medtem ko dež bobna
v blade-runnerske žaluzije
neon obupa
predpotopne prihodnosti
Južne Koreje
gre po stopnicah in medli
duh je
»Sem ti rekel
da je cilj hiše mene ubit
pri čemer se me ubit ne da«
Pokaže mi sobo
kjer je prašen radio prihodnosti
ko ga poslušaš in te zamakne
se nanolovke stegnejo ven naskrivaj
in se priklopijo nate
da ti cuzajo mikrodelce krvi naskrivaj
ti pumpajo spomine in čudne sanje iz glave
povnanjajo muzko
kot najbolj hip bestseller
zamoti čute
in namuti dileme in užitke junaka
da sanja in mu je kul
poslušat to čudno muzko
ki mu jo zauga delno
samoproducira
samoafirmira
in samogenerira iz presežkov
najinih teles v drame za druge sobe
nam neznane
Bla sva navdušena
obrisala s prstom prah
s transcendentalne te bazuke
ko sva slišala kako mobilizira
armade z najino krvjo
ki je neslišno šibala po cevkah
in rekonfigurirala drame v sosednje sobe
v druge namene in cilje
kot naju pomiritve
radio je delal zase
mobiliziral armade dram
mikromožice (mikrokrmelje: »psihosoldate«)
potem je začel preobražat delavce v psihopate
Najemodajalec
ki mi je demonstriral
da se ga ubit ne da
najprej te sili, da ga ubiješ
pol pa se reži, ko ti dokaže
da je živ mrtvec
ki teče po žilah te hiše
kot zombi kapital nepremičnin
ki svoj lasten tok imitira
reži se, kaže videote v lupu:
62 multimilijonarjev (med njimi 35 moških)
enako bogatih od vseh revnejših segmentov
(3,6 milijard) ljudi na Zemlji
se znajde ob nesrečah
psihopatov, ki kričijo nasilja besa
zvezani v bolnicah
na policijskih postajah
implodirajo v svojih telesih
bombe zakočenosti doslej neizražene jeze
zakočeni bombaši
ki jih je kapital obsodil na samodetonacije
krvi nedolžnih
na vsakem posnetku
nasilnega zločina
en multimilijonar preživi
in se direkt v kamero reži
za vsakega psihopata
ki ga lovka kapitala sproducira
indirektno
en multimilijonar nekje črpa obresti
FOR EVERY VIOLENT CRIME
A BANKER IS REBORN EVERY TIME
V lupu tega nasilja
od te bankirske hiše sproduciranih
norcev in dokumentarcev o psihičih
(recimo ženska, ki kriči
sred Starega trga zalupana:
»Psica nepofukana in nepojebana!«
ali: »Impotente Kastrate! In die Gaskammer
mit euch!« pred Wahnseejem
med liričnim berlinskim multimedia eventom)
Neskončen lastnik
zavit v rdeč leder plašč večne sedanjosti
blagovnega fetišizma
»Pridi z mano, ti bom pokazal
zakaj sem nesmrten«
in piše pismenke na okna
da bi evociral tihe sile
financkapitala
Vojaki uletavajo
zarad kratkega stika
vrtinca filingov tega bloka
ki očitno živi in reproducira
svoje stanovalce v minipredstave
Lastnik pa je nesmrten
živ mrtvec kapitala
Morilci uklenjeni
samodetonirajo
verbalne obscenosti
zagegani s krvavim robčkom
jezika, ki so si ga odgriznili
od sile nasilja
neusmerjenega nikamor
razen nase
VSAK ZASE
KO PRASE
na zadnjih sedežih karet
medtem ko policaji
not mečejo nižje prestopnike
multimilijonarji delajo selfieje
lastne duhovne metaprisotnosti
vsakič ko policaj
fukne črnca v kareto
ker je narobe prečkal cesto
da se zabije z glavo v šipo »slučajno«
duh multimilijonarja
pred njim z režočo faco
štanca selfieje
kadarkoli bomba detonira
v supermarketu
namenjena Pentagonu
(dlje ne seže)
kjerkoli teče kri po cesti
duh psihozilijonarja
fotka selfie
za zanamce
for posterity
EPSKA NEUPRIZORLJIVA PREDSTAVA
Dva človeka v Vesolju
kot da bi skušal mislit dileme vnaprej
kompleksnosti odnosov v antigravitaciji
nezmožnost stika v Vesolju
tragedije nezmožnosti seksa
in brezna hrepenenj oddaljenih zvezd
Vse je blo v nekem zen moudu
Dva igralca sta lebdela na sceni
in na koncu ju je odneslo
kot da bi ju pozaugala črna luknja
al odnesel val morja časa
kot šop kamenčkov na obali
ne znam rekonstruirat
recimo, da ti prepovejo razmnoževanje
ker je preveč otrok v sektorju
al pa globlje
da ne smeš dat maske dol
ker je zrak na Jupitru smrtonosen plin
kot da bi vnaprej mislil tragedijo človeka
ki je (sredi Vesolja) probal pobegnit
Vesolju
ČAS JE GORIVO
tega sveta
iz debat o izumih
ki mi jih zapleni vlada
in delam bekape na skrivaj
vse sem
naj predam
in v končni fazi izgubim
leteče ladje
heke tisočletji
aplikacij decentralizacij
netov ljubezen
ni pomagala želje
aspiracij
vse so mi zaplenli
brezžične razsvetljave
majnane v podzemlju
zapuščenih kraterjev
multiverzov
skrivnih laboratorijev
zavesti aspiracij
sred poskusov reapropriacij
Osnovno gorivo
tega sveta je čas
in ves čas
teče skoz nas
INTERPELACIJA
nov performans Živadinova
hajđek življenja v imenu teatra
zaseda, ki ga razkrije kot takega
ČE JE ŽIVLJENJE MISTERIJ
MORA BIT TEATER DIALEKTIKA, KI GA PREISKUJE
pol se začnejo minometi odprejo nebo
mikrofoni, luči vse se obrne
ne vem več kaj je bil point
samo atmosfere so bile
ki so soomogočile teater življenja
monumentalne strategije brez glumatanja
in brez igralcev
drama je bila, kar se je zgodilo s publiko
v ambientih odsotnosti dejanske drame
delal je makete stanj
makete estetik
gostov, ki jih je povabil
da bi jim nekaj povedal za iluzijo
srhljivih ambientov Kaligula estetik
Speer vstal od mrtvih
da bi jim povedal
čim manj besed
več gest
in debata zakaj imet kvalitetne materiale za kostume
(đet-set catwalk med slapovi, medtem ko lovci
pobijajo ogrožene živali)
potem menjava
scenografije Babilona od zunaj
not spirala, ki teče navzdol
TEATER JE TO, KAR SE ZGODI MED LJUDMI
MEDTEM KO ČAKAJO NA PREDSTAVO, KI SE NIKOL NE ZGODI
Naenkrat projekcije zgodovine v tišine
razvoj nacizma in frakcij marksizma
sonogrami, mutacija idej in glede na to: politični učinki
migracije in mutacije ljudi
za zjokat pretresljivo
samo puščice na koncu
aforizem skrhan na pol pozabljen
da ga vsak dopolni
MEJE MOJE LASTNINE SO MEJE MOJEGA SRCA
MEJE MOJEGA SRCA SO MEJE MOJEGA _________
Ne
Meje moje lastnine se merijo s tem
kar ne moreš izgubit
ob brodolomu
in spontana debata publike iz tega
Delavci hodijo spiralno dol
se te dotikajo
tko kolegialno
kot da bi s stikom hoteli zagotovit
resničnost poteka
in potem zvončki
na vrvici in otroci
KRIVDE
po katastrofah
po preživetjih
po streljanjih
in zadetkih
ki grejo v gatah z žurov domov
Gengi sprožajo pištole
da bi policaji končo začeli
svojo družbeno funkcijo opravljat
Zbudiš se ranjen
na tabletah
kot Seymour Hoffman
ki je preživel
in ponoči tava krvav in čopa tablete s tal
da ga ne bi dobili, vidli kdo je zares
da ne bi vidli
kako skriva koga ljubi
kaj čuti zares, ko ne glumi
četud genialno
opoteka se
leži na postli
s šivi sredi morja lastne strjene krvi
zablokirani msgi bivših
Indijci, ki so preživeli in prepotovali
oceane da bi pobegnili od mam
in se ne bi rabli pretvarjat
al skoz vzpostavljat in dokazovat
da niso več otroci
ki so se odločli
da ne bodo več igrali
al sprejemali spontano teh vlog
Skratka Hoffman
v luži lastne strjene krvi umira
hira
stagnira
geng kontra geng
popikali so ga v igri, kjer se gre:
kdor se bolj popika, preživi
pol ga diskriminirajo natakarji
ker se je zoperstavljal seksizmu
rodih natakarjev
Hodi gor in dol
trga vice s svojimi genialnimi uvidi
humorja, ki ga je razvil iz bolečine
tragedij:
Razvijaj marelice namesto sebe
FEED THE POOR
RATHER THAN YOUR SOUL
in razkril in razkril
hipokrizijo snobov
sred medijsko nahajpanih epidemij
rekonstruiranih v hibridna vojskovanja
lažnih obetov
postkapitalizma
ker odkril, ker odkril
in začel kolcat
da bi sporočil
da bi se javil
da bi detajliral
kako svet deluje
kaj je elektrika
kaj se protonom in elektronom
pod vplivom ultranizkih frekvenc
zares zgodi
kako se življenje pospeši
kako se iz rotacij
pogonska sila dobi
kako se celica deli
kako se voda v gorivo spoji
