I
Biti
pajek
ki
po
niti
popka
se
spusti
.
.
.
razblini
se
kot
ti
in
jaz
na
pajčevini
…
…
postelja
zapre
dlani
II
Sleči
se
in
leči
v
ustnice
.
.
.
kapljati
…
dati
srkati
telo
III
Na
bradavici
tok
spletenih
rok
…
polziva
čez
in
čez
in
prek
…
sprijeta
od
noči
do
jutra
…
telo
napenjava
kot
jadra
ki
ljubezen
piha
vanje.
IV
Popek
poje
…
pije
…
vase
zvije
slino
…
skoznjo
se
prebije
…
te
segreje
…
pade
do
poljuba
skozi
…
sem.
V
Kot
nit
sem
zvit
…
prišit
…
srce–srce
…
utrip
za
hip
zastane
…
…
…
razpre
se
sonce
na
ravnicah
dveh
teles.
VI
V
razpoko
sveta
z
roko
sežeš
za
za …
in
še
bolj
za
…
tja
za
tabo
…
puščava
skuštra
pesek
las
VII
Iz
niti
peska
se
preplete
par
dveh
ptic
…
v
dvojino
kril
odpreš
si
usta
vročih
žil.
VIII
Zgostiti
se
in
biti
krogla
polovic
…
s
polic
na
koži
peska
vzeti
dlan
–
pobožaš
dan
še
z
nočnimi
rokami
IX
Telo
vzame
telo
in
sonce
nabrekne
v
sipino
da
skozi
lino
posrka
najino
tesno
bližino
iz
niti:
ti–––jaz
ti––jaz
ti–jaz
tijaz.
