arslitera

Izbor pesmi iz pesniške zbirke Zale Marolt: Cvetje dezerta ter nekaj besed o knjigi.

Kratek pogovor z Janjo Rakuš, zmagovalko Literinega literarnega natečaja novo obzorje ter odlomek iz nagrajenega romana Tri barve za eno smrt.

Vabimo k branju besedila Dež sonce (iz kratkoprozne zbirke Ne morem ven) in kratkega pogovarja z avtorjem Sarivalom Sosičem.

Maja Drolec ob branju reflektira novo pesniško zbirko Iva Svetine: Smisel rože.

Bela in črna sta ne-barvi, prva evocira prisotnost, druga odsotnost barv. Bela je barva popolnosti, pravičnosti, enakosti in nepristranskosti, nedolžnosti in polnosti, odprtih možnosti novega začetka. Preprosta je, zato spominja na mladost in notranje očiščuje.

Svoje življenje že cel teden spravlja v velike in malo manjše škatle. Koliko reči se je nabralo. Čeprav je znana po tem, da brez pomislekov meče stran vso navlako. Vsaj tisto fizično. Seli se namreč že devetič.

Pesem iz pesniške zbirke Zdenka Kodriča - Slovenski Faust. Sinoči (Litera 2022)

Sogovornica tokratnega podkasta doktorica Vesna Mikolič je izjemna poznavalka besed. Je jezikoslovka, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, tudi esejistka in publicistka, pa predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper in predavateljica na katedri za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu.

Pomislim, da je v vseh oblakih na nebu, ki se okoli zemlje ovijajo kot tančica sveta, vsak trenutek za nič manj kot za šest Sredozemskih morij vode. Da se voda materializira v zraku, zrak v vodi.

Plamen utira pot, ogenj očiščuje in prerojeva. Simbolizira tako ljubezenske kot morilske strasti, spolni akt, topi in tali obrambe, zakritja in ovoje. Človeka osvobaja okov usode, teži v nebo, k resničnemu, ki spet rojeva.

Dr. Nijaz Ibrulj ob romanu Adriane Kući: Ime mi je Sarajevo.

Že nekaj časa ni več občutila silovite zaljubljenosti, za katero je sprva mislila, da se je zlepa ne bo znebila. Nič več ni bilo poletnih neviht, ko na nebu zasije mavrica v razkošju barv, razpotegnjena na široko, od enega roba zaliva do drugega.

Sliši se pokanje, / drva gorijo v kaminu. / Sliši se jok, / plašnega hrta / iz previsokega kavča.

Ob knjigi Adriane Kući sem spoznala Princa, Lanino nežno ljubezen, kateremu podari del sebe, ledvico za hčer , ki je ona ne bo mogla nikoli imeti, in ljubezen. Tudi moja zgodba je zgodba o strahu, ponižanju, prevari in neenakosti …

»Mi dovolite, da prižgem?« vpraša mama mlado medicinsko sestro, ki zgolj skomigne z rameni in odide iz bolniške sobe, v kateri babica preživlja zadnje ure svojega življenja.

Ko se ti literatura enkrat zapečati v DNK, potem se je nikoli več ne rešiš. To se je zgodilo, kot sam pravi, tudi našemu tokratnemu sogovorniku, diplomatu, pravniku in esejistu Iztoku Simonitiju.

Na vsebinski ravni se »razvejanost pesniških prostorov« kaže v obravnavi različnih tematik, od katerih bi izpostavila sledeče: ljubezen, osamljenost (izolacija), odnos družba/umetnost, sodobna politična situacija, problematika spolov, problematika migrantov.

Če je zunajliterarno delovanje Iva Stropnika zastavljeno široko, horizontalno, se njegov pesniški opus kaže kot izrazita vertikala.