Razbiti
ledene poglede
ali vsaj za silo dihati
se ne pustiti steklenemu zvonu
Zavetje
da se k meni /vedno/ zateče /ne/znana mačka
me ošvrkne pes in mi poda taco
in je pred mano tista dlan
ki jo je vedno več ki ni več mala
ni samo moja
in dremež ni več nujen
ker je veliko pred njim
da vedno vnovič
gradim
zaupanja ki plovejo
v drobtinice mehkobe
***
bila bi drevo
napajalka ožilja
zraščena z besedo
kot človek misel –
zglajena z
ravnino nebom zemljo
rastem vedno
jasneje.
Pesmi iz zbirke Vtiskovanje (Litera, 2026)
