O pravljicah, ki preraščajo v svetovje

Breda Mulec - Aleksander in zmaj Vurko v Postojnski jami (Litera, 2022)
Breda Mulec - Aleksander in zmaj Vurko v Postojnski jami (Litera, 2022)

Breda Mulec je pisateljica in pravljičarka, če samo strnem njeno ustvarjalno delo in zaobidem znanstveno s področja prava. Njena tretja zbirka pripovedk za otroke je kot nadaljevanje zgodb o dečku Aleksandru in vurberškem zmaju Vurku, ki se jima je zdaj na celotni poti dogodivščin pridružila deklica Alina, Aleksandrova mlajša sestra.

Mlada iskalca in iskalka lepega, svobodnega, skrivnostnega se tokrat z mamo za božično-novoletne praznike odpravijo v Postojnsko jamo in topos zgodb Brede Mulec se prestavi. Otroka in zmaj se znajdejo v novem okolju, ki jim je dih jemajoče in jih popolnoma prevzame. Ustavila bi se prav tukaj – če je Breda Mulec prvo zbirko Aleksander in vurberški zmaj začela v Vurberku in Dupleku – se zdaj sama zgodovinska, literarna in krajevna snov prestavi na skoraj drugi konec Slovenije. Zgodbe nas s trdno zasnovo poznavanja zgodovine očarajo, obenem pa nas povabijo v otroški svet navdušenja in dojemanja. Že prvi dve knjigi pravljic (Aleksander in vurberški zmaj (2019) in Aleksander in vurberški zmaj v deželi nenavadnih bitij (2020), obe sta izšli pri založbi Didakta.) predstavita notranji ustroj otroka, ki se rad posveča svobodi, to je igri, domišljiji, knjigam, in pogovoru z dedkom in babico ter mamo. To zadnje omenjeno medgeneracijsko druženje je vsekakor pomembna izkušnja za mladega Aleksandra. Deček, kot pravi B. Mulec v prvem delu, nerad posega po elektronskih pripomočkih zabave, ampak se raje igra, posluša in ne nazadnje spozna okoliškega zmaja Vurka. Zgodovinska legenda in današnji čas se prepletata in Mulec ustvarita dečka, ki skupaj s svojo razširjeno družino gosti zmaja.

Utrip vseh zgodb nas na mehak, topel način zaziba in uči, kako lepo je brezskrbno odložiti svinčnik med reševanjem križank in nato pripovedovati zgodbe. In to tiste, ki so jih pripovedovali že nekoč. Ali pa kako je dobro iti tudi na vrt in prisluhniti življenju. Medtem pa Breda Mulec argumentirano razreši otroško uganko, na primer zakaj grmi in bliska. Prepletanje razlage in preproste rečenice je ob predstavitvi legend, globokega odnosov med ljudmi, krepitve otrokove zavesti in domišljije prav tako pomembno. Čeprav vse leposlovje (že prej omenjeno in Vaški godec (Litera, 2022)) gradi na zgodovinskih dogodkih in ljudskem slovstvu, nas pisateljica ne želi zavajati – nad vsem tem je tudi ne nazadnje znanost – tako na primer medicina kot fizika sta pomemben del človeštva in ju avtorica ne zanemarja. Prav prepletanje vseh teh elementov v obravnavanem leposlovju ni preprosto. Če nam ‘otroško’ leposlovje danes ponuja številne superjunake (ob tem pa pogosto pozablja na moč žensk), ki se jih razširi na igrače, risanke, pa se pozablja, da so zmaji, Kresniki, kunštne žene, ajdi in vile v zavesti ljudi živele že dosti prej kot samo danes. Tudi čarovnice so nam bile blizu, in to ne samo okoli dandanes vse bolj popularne (temu izrazu se vedno upiram, a ga dajem prav zaradi tega tempa) noči čarovnic.

Ne gre spregledati, s kolikšnim občutkom nam B. Mulec predstavlja otroški svet. V ta svet starši in stari starši vstopajo spoštljivo, zrelo. Tudi oni počastijo zmaja Vurka kot enakovrednega člana družine in predstavljajo mitologijo. Otroci svet odpirajo počasi in z vso pravico, da nekatere skrivnosti ostajajo z njimi. Aleksander, zmaj in Alina so skupinica, ki v Postojnski jami preživlja svoje popotovanje, ki ga še prej spoznajo iz knjige. Strašni zmaj, ki živi tam, je večji od Vurka in je temu zmajčku velik navdih. Pot v Postojnski jami je način, da nam avtorica predstavi živalski svet (človeška ribica, hrošč drobnovratnik), božični čas (zelo znane jaslice), turistične pridobitve (vlakec, ki omogoči še bolj zanimivo potovanje in me spomni na znan prizor iz filma Maja in vesoljček) in vsa bajeslovna bitja, ki prebivajo tam, te nadvse priljubljene jame, ki prav v tem času pridobi še več pridiha pravljičnosti kot tudi jamarskih značilnosti, ki jih vsak upošteva, ne glede na letni čas.

Pravljice in pesmi v delu so preplet vsega živega in neživega. Med tem ni nobenih meja, kajti tudi naš svet, ki ga želimo popolnoma antropocentrirati, ni nič več, kot je svet bajeslovja, krščanskega in poganskega izročila, svet vedenja, spoznanja in narave. To Bredi Mulec uspeva več kot odlično. Zraven pa so ilustracije Vanje Flisa, ki z izjemnim občutkom ustvarja podobe likov in jih popolnoma karikira.

Deli