V svoji drugi pesniški zbirki z nekoliko enigmatičnim naslovom Nisaki Manca Klun v osrčje pesniškega zrenja postavlja jezik. Pesnica pozorno motri raznovrstne potankosti iz okolja, drobne (intimne) trenutke, ki pa se vsi zlijejo v širšo sliko, s čimer analizira in razgalja tudi družbeno. V grščini pomeni beseda nisaki majhen otok in po eni strani gotovo predstavlja zatok, ki si ga pesnica poišče vsaj v idejnem svetu, iz katerega lahko z distanco gleda na vse mogoče, po drugi strani pa otok v sebi skriva dodatne simbolne razsežnosti: z oddaljenostjo od celine lahko nakazuje občutek izoliranosti. Se mar tudi pesnica, živeča v drugi državi, sredi velikega jezika, včasih počuti izolirano – zgolj s svojim (malim) jezikom, ki ga skoraj nihče ne razume? Pesniška zbirka Nisaki prinaša tankočutno poezijo, v kateri avtorica svojo poetiko nadgrajuje s strukturo, ki je ena najmočnejših plati njene poezije, pa tudi s tem, da z rabo edinstvenih podob, domiselnih metafor, živosti izraza, skladnosti med telesom in duhom, prepleta vsakdanjosti in presežnosti, individualnosti in kolektivnosti v bralcih zbuja močan odziv.
Prostor, ki ga prekrivam z zlato skodelico čaja
V podbojih odmevajo koraki nekdanjih stanovalcev,
v njihove zgodbe vstopam skozi pore vrat.
Ta skodelica,
katera gospa je pila iz nje?
Koliko požirkov je z njeno krhkostjo
steklo po grlu?
V sijaju zlata skoraj sonce.
Nekdo je vstavil šipe v okenske okvirje,
nekdo je naredil oboke, ki blažijo ostrost robov.
Tu z lahkoto vstopam v kožo drugega.
V delavski četrti pijem iz zlate skodelice
in pomešam nezdružljivo –
staro meščansko gospo, ki ne zmore brez popoldanske skodelice čaja,
delavca, ki v pregrajeni sobi z visokimi stropovi smrči po težkem delu,
in priseljenca, ki se ne znebi okusa iz preteklosti, ki ga imenuje dom.
Voznik tramvaja
Telo premika odmerjeno,
njegovi gibi ustvarjajo umirjenost,
pritiska gumbe in ti se zlahka vdajajo.
Ko upočasnjuje in spet pospešuje,
nikoli ne doseže meje.
Utirjen odpira in zapira vrata,
svet deli na zunaj in znotraj,
deli zrak.
Ritem drugih se ga ne dotika.
Ko se premikajo mimo,
on ohranja svojo smer.
