Cvetje dezerta (izbor pesmi)

Zala Marolt - Cvetje dezerta (samozaložba, 2022)
Zala Marolt - Cvetje dezerta (samozaložba, 2022)

Cvetje dezerta je zbirka pesmi o odraščanju, sprejemanju sebe, o prvi ljubezni, raziskovanju telesa, spoprijemanju s tesnobo in paničnimi napadi ter obvladovanju teže medsebojnih odnosov.

Pesmi so zbrane v štiri sklope, imenovane po puščavskih rastlinah, ki imajo vsaka zase unikatno simboliko. So znanilec potlačenih čustev, najgloblje zakopanih misli in tudi najmračnejših nočnih mor. Pesmi spregovorijo o vsem tistem, česar si naglas ne upamo ubesediti.

Prvi del, puščavska lilija, ponazarja lepoto življenja, transformacijo. Volemija ima mračnejši pridih, avtorica si  jo je interpretirala kot »Teci, kolikor hitro moreš, in ne glej nazaj.«. Oleander govori o kompleksnosti predvsem ljubezenskih, pa tudi družinskih in prijateljskih odnosov. Baobab je, za razliko od prejšnjih poglavij, mnogo bolj optimističen. Ponazarja novo življenje, rojstvo in pot naprej. Avtoričine pesmi so krajše, včasih brez dlake na jeziku, drugič svoje bistvo skrivajo globoko v sebi. Največ jih je napisala pod vplivom sanj in težjih življenjskih situacij. Celotna zbirka je torej popotovanje po različnih čustvih in izkušnjah, vse do trenutka »biti dovolj«.

Avtorica o obravnavanih tematikah spregovori s poslanstvom narediti življenje koga za odtenek lažje, ustvariti občutek skupnosti, ustvariti občutek, da v svojih čustvih in mislih nismo sami in izolirani od sveta.


i felt a funeral, in my brain   

čutila sem pogreb v svojih možganih

s kitajskimi palčkami mi dregajo v srce

                  še danes se gnoji od trsk

tudi zrak so mi ukradli iz pljuč

                  z njim napihujejo živobarvne balone

nekdo od njih je vžgal motor mašine

ki kreira umetni sneg

zasuva me s snežinkami

                  da mi ne bodo zaman pravili ledena kraljica

ne vem katera je leva desna zgoraj spodaj

vreščim skozi gost krvav snežni metež

pa ne slišijo besede

                  čepki so se jim stopili v sluhovodu

trije zlobni angeli

eden hoče s tabo med rjuhe

                  drugi ti pokaže joške za playboy

tretji da je pogreb v meni zgolj farsa

pa vendar me častno okronajo z razbeljeno kovino

                 mrtveci ponorijo ob veličastnem kresu bolesti

in ne rabim svečane obleke

                 mažejo me z lastnim drekom

da bi bili sami videti čistejši

ne opazim da so bili okovi odklenjeni

in da ljubim –

ljubim ko se mi hrbet drgne s križem


(brez naslova)

s temo sva postali tujki

do včeraj

zjutraj si me potopila

v svoj objem

gosta snov

se mi lepi po ustih

luknja v prsih

tolčem po srcu

da bi te zdrobila

vse bolj se me oklepaš

in s hladnimi lovkami

objemaš moje ude

šepetaš

prijateljica


apetit po dotiku

sanjam, da se moja gola roka ljubi s tvojo

s konicami prstov ti objamem nohte

skačem po rjavkastem ozvezdju

tvoj kazalec vtaknem v usta, nato še ostale štiri

ti pa mi z roko zdrsneš pod pas in igraš name

prepletem prste s tvojimi, stisnem

in poljubljam dlani, ki sta bili prej dvoje

apetit po dotiku ju je stopil v eno


cirkus

vrtim se na vrtiljaku zarjavelih idej

vame v vrtljivi zmešnjavi sijejo obrazi mask

in me polnijo s strupom

mavrični plesalec ne preneha z obrati

v papirnati kletki stene ruši okorni mamut

ki rjove, tuli na pomoč

vendar mu ne odklenem vrat, saj sem previsoko

radostni vzkliki otrok se zbudijo

miklavž peče piškote – že

jaz pa vidim le rožnato zabrisane oblake

ki se zgrinjajo nad obzorjem

Zala Marolt (2001) je trenutno študentka pravne fakultete, vendar se letos prepisuje na filozofsko fakulteto, kjer se bo posvetila študiju slovenistike in primerjalne književnosti. Svoje pesmi prebira na Mladih rimah, objavlja v reviji Nebulae in občasno sodeluje na literarnih natečajih. Cvetje dezerta je njen prvenec in s tem tudi njena prva pesniška zbirka.
Deli