Nitnice

0

I

 

Biti

pajek

ki

po

niti

popka

se

spusti

.

.

.

razblini

se

kot

ti

in

jaz

na

pajčevini

postelja

zapre

dlani

 

 

II

 

Sleči

se

in

leči

v

ustnice

.

.

.

kapljati

dati

srkati

telo

III

Na

bradavici

tok

spletenih

rok

polziva

čez

in

čez

in

prek

sprijeta

od

noči

do

jutra

telo

napenjava

kot

jadra

ki

ljubezen

piha

vanje.

IV

Popek

poje

pije

vase

zvije

slino

skoznjo

se

prebije

te

segreje

pade

do

poljuba

skozi

sem.

 

 

V

 

Kot

nit

sem

zvit

prišit

srce–srce

utrip

za

hip

zastane

razpre

se

sonce

na

ravnicah

dveh

teles.

 

 

VI

 

V

razpoko

sveta

z

roko

sežeš

za

za  …

in

še

bolj

za

tja

za

tabo

puščava

skuštra

pesek

las

 

 

VII

 

Iz

niti

peska

se

preplete

par

dveh

ptic

v

dvojino

kril

odpreš

si

usta

vročih

žil.

 

 

VIII

 

Zgostiti

se

in

biti

krogla

polovic

s

polic

na

koži

peska

vzeti

dlan

pobožaš

dan

še

z

nočnimi

rokami

 

 

IX

 

Telo

vzame

telo

in

sonce

nabrekne

v

sipino

da

skozi

lino

posrka

najino

tesno

bližino

iz

niti:

ti–––jaz

ti––jaz

ti–jaz

tijaz.

David Bedrač (r. 1978) nastopa v različnih vlogah v literarnem sistemu. Profesor slovenščine, doktor znanosti iz literarnih ved, pesnik, mentor, kritik. Doslej je avtor pesniških zbirk Neskončnost (1998), Poezija pomolov (2001), Pesmi iz šipe (2006), Centimetri sveta (2010), Tanka molčanja (2013) in Tvoj nakupovalni voziček (2014). Poezija Bedrača je izmuzljiva v okvirih določnic, kot so tematika, stilistika in motivi. Lahko je kot pajčevina, ki se plete in klobčič, ki je vedno razpreden in zvit vedno na drugačen način. (Tonja Jelen)
Deli

PUSTITE KOMENTAR