Zamolčane zgodbe: Vesna Mikolič

Vesna Mikolič. Foto: Matej Povše.
Vesna Mikolič. Foto: Matej Povše.

Nenavadno je, da je kombinacija nečesa tako preprostega, kot so črke, usodna. Če recimo črkam k, e, d, a, b spremeniš vrstni red tako, da si sledijo v nizu b, e, d, a, k, že lahko komu pokvariš trenutek.

Beseda torej lahko poboža ali ustvari iskro, ki zaneti ogenj v komunikaciji.

Ko besede tvorimo v stavke in povedi, te pa nato združujemo v pisma, javne govore, članke, eseje, romane ali objave na družbenih omrežjih, odpiramo možnosti za odziv drugega. Besede se kažejo kot eno od močnih veziv našega vsakdana in naših skupnosti. In tako je jasno, da besede niso le seštevek črk.

Sogovornica tokratnega podkasta doktorica Vesna Mikolič je izjemna poznavalka besed. Je jezikoslovka, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, tudi esejistka in publicistka, pa predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper in predavateljica na katedri za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu. 

Da so besede njen čarobni svet, je vedela že zgodaj: »Spomnim se, koliko mi je pomenilo, ko sta mi mama in oče po odličnem spričevalu v prvem razredu uresničila željo in mi kupila tiste znamenite štiri Disneyjeve knjige. Še danes zelo živo vidim, kako sem na zadnjem sedežu našega fička, tiščala paket in še zdaj občutim tisto neznansko srečo, ki me je takrat prevevala, ko sem imela knjige v rokah,« nam je povedala v podkastu.

Danes je jezik v središču njenega raziskovanja – v polju kulture, medkulturne pragmatike, nenasilne komunikacije, znanosti, turizma in književnosti.

Kot pravi, je odnos vsakokratnega govorca do jezika tisto, kar dela jezik živ. »Eno in isto sporočilo lahko poveš različnim ljudem ali pa v različnih urah dneva, pa bo dobilo vsaj deloma drugačne konotacije. / … / Kombinacij je nešteto. To je tisto, kar me pritegne tako pri raziskovalnem delu kot tudi takrat, ko se prepuščam leposlovju, ko ugotavljam, kako iz zelo preprostih besed nastanejo prej nepredstavljive podobe.«


Vesna Mikolič je tudi članica Slovenskega centra PEN, uredniških odborov mednarodnih znanstvenih revij in sveta JAK, vodi raziskovalni program Razsežnosti slovenstva med lokalnim in globalnim v začetku tretjega tisočletja, letos pa je izšel tudi njen prispevek v zborniku: Pandemic and Crisis Discourse: communicating Covid-19 and public health strategy. 


Ta zvočni izvod podkasta je nastal v sodelovanju z Miro, ženskim odborom Slovenskega centra Pen, pogovor pa smo posneli v SNG Drama Ljubljana.

Maja Čakarić in Klara Škrinjar sta avtorici podkasta Strašno hudi, v katerih predstavljata avdioportrete ljudi, ki ustvarjajo presežke, navdihe in predvsem strašno hude zgodbe. Klara je novinarka, Maja je literarna komparativistka, obe pa sta članici uredništva Oštra, Centra za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji.
Deli