Ko po koncu predstave,
utrujen od teže afektirano odigranih kretenj in besed,
želim sleči ta tako prekleto prilagodljiv kostum,
hkrati pa si z obraza končno izmiti masko,
razmazano zaradi jedkega zraka,
ves zgrožen ugotovim,
da so vrata garderobe zaklenjena od znotraj.
Trikrat potrkam
in počakam natanko tako dolgo,
kot je zapisano v scenariju.
