Skozi tisočletja raznolikih (odmikajočih) poljan

Jernej Županič: Tatar
Lud Literatura, 2016
Cena: 19,00

Pesniški prvenec Jerneja Županiča Tatar (LUD Literatura, 2016) je kot glas filozofa. Na videz sicer distanciran in neangažiran, a v svojem bistvu povsem učinkovit. Avtor se skozi verze spretno poigrava s splošno človeško (ne)pozabo, potujitvenim efektom in lastnim egom.

Zbirka, razdeljena na šest ciklov, predstavlja konglomerat pohajanja po primarni periferiji, rinjenja po najglobljih plasteh zavesti, védenj in upora zoper zatiranih, že skoraj pozabljenih delavcev, različnih zgodovinskih vprašanj posameznih držav ter o večni, a na žalost nikoli dokončani zgodbi beguncev. Nizanje zgodovinskih, mitoloških, filozofskih in literarnih referenc, ki jih avtor spaja in prepleta v različne čase in podobe, so včasih sicer ne preveč nove (Kant in panter, v pesmi Kant, npr.), a vseeno solidno izpeljane. Še posebej, ko se pojavi Penelopa ali (nova) reforma.

Po samem slogu avtor ne odstopa od svoje sodobne poezije. Presežek v njegovi poeziji je predvsem v prefinjenosti jezika in prepletanju podob in metafor. Ali kot pravi v pesmi Osel: »Osel // trudoma vleče / ostrino pluga, ki je ostrina / misli.« Pesmi so za bralca pogosto kot bodljaj, ki s pridihi ironije in cinizma (avtorju tega ne gre ravno zameriti) zračijo resnost poezije. Odstiranje napake posplošitve, ki se jo avtor gre, je pač dobra.

Obsežna pesniška zbirka je tako kot sprehod skozi različne sfere misli in trditev, ki so pogosto kot argumenti, v katerih pogosto pride do sklepanj brez vmesnih premis. Nizanje dejstev v posameznih kiticah pesmi so kot dobre uganke, ki jih je treba razvozlati do konca posamezne pesmi, ali kot pravi Županič v pesmi Premog 2: »Kdor bi rad / iz zemlje, / mora skozi / dolge rese korenin.«

Kopita Tatara zarežejo globoko in učinkovito. Kritičnost, jezikovna dovršenost, izčiščenost podob, izreki in argumentacija so odlike pesniške zbirke, ki brez velikega pompa meljejo bralca in ga postavljajo v točko brez pravega konca. Ali kot prva asociacija ob prebranem, vključno s samo naslovnico in podobo zbirke, vse skupaj je skorajda kot pesmi Leonarda Cohena, s prepletom različnih pesmi in videospotov.

Deli