Kolumna

Umetnost in pogoji njene brezčasnosti

Odgovor samemu sebi v prejšnjem eseju: ali mora umetnost res biti odgovorna? Ali je res dolžna izvajati intervencije v družbo? Ali ni poanta umetnosti v sami spremembi načina, kako gledamo na svet? Ali ni v končni fazi njen smoter predaja lepoti?

Zakaj nimam prijateljic_ev na univerzalni literarni sceni

V mladosti se mi je zdel pisateljski svet nekaj skrivnostnega, posvečenega, skoraj nedotakljivega, pravi slonokoščeni stolp, na katerega je težko splezati. Jaz pa sem kot otrok in najstnica nenehno sanjarila, da se bom uresničila v kakšnem umetniškem poklicu.

Pa je to ista gora?

Ampak ostaja pa nedvoumno, da se resnica, naj bo izrečena ali narisana v kakršni koli obliki, četudi zapakirana v umetnost, v satiro, zna pri večjem delu javnosti zrcaliti v mešanih občutkih strahu in naslade.

“Umetnost in njena intervencija”

Oblikujejo nas fikcije, umeščamo se v fikcijske obrazce, ki nam jih servira sodobnost. Ampak to ni nič novega: že Don Kihot in Gospa Bovary sta romana o tem.

Poezija, upor in preživetje

Andrej Blatnik se spominja, kako je spoznal Lawrenca Ferlinghettija in premišljuje o pomenu znamenite knjigarne City Lights v San Franciscu.

Drugi jaz, ki ni več jaz

Nato me spreleti nenaden sram, oglušim. »Moj bog, kaj jaz delam tukaj, na 'trgu', med estradniki, politiki in ostalo karavano?«

Kaj zamujam brez kril?

Večkrat sem sanjal, da se mi je zaradi močnega mahanja z rokami kot ptiču po čudežu uspelo odlepiti od tal in poleteti v višino. Vzlet mi je prijetno vzdražil želodec, tako kot naglo pospeševanje ali oster ovinek v avtu. Vem, kaj o tem pravijo freudovci: želim si seksa. To je res, vendar ne tako zelo kot letenja.

Neznanemu ptiču

Ni tako, da bi napredovali od rastlin k živalim, pa potem k človeku in bogovom, pač pa so na dnu »domače živali« Pa ne zaradi bogve kakšne ontološke hierarhije bivajočega, ampak prej zaradi človekove želje po gledanju mikrokozmosa in nadziranju univerzuma.