Kolumna

Poezija, upor in preživetje

Andrej Blatnik se spominja, kako je spoznal Lawrenca Ferlinghettija in premišljuje o pomenu znamenite knjigarne City Lights v San Franciscu.

Drugi jaz, ki ni več jaz

Nato me spreleti nenaden sram, oglušim. »Moj bog, kaj jaz delam tukaj, na 'trgu', med estradniki, politiki in ostalo karavano?«

Kaj zamujam brez kril?

Večkrat sem sanjal, da se mi je zaradi močnega mahanja z rokami kot ptiču po čudežu uspelo odlepiti od tal in poleteti v višino. Vzlet mi je prijetno vzdražil želodec, tako kot naglo pospeševanje ali oster ovinek v avtu. Vem, kaj o tem pravijo freudovci: želim si seksa. To je res, vendar ne tako zelo kot letenja.

Neznanemu ptiču

Ni tako, da bi napredovali od rastlin k živalim, pa potem k človeku in bogovom, pač pa so na dnu »domače živali« Pa ne zaradi bogve kakšne ontološke hierarhije bivajočega, ampak prej zaradi človekove želje po gledanju mikrokozmosa in nadziranju univerzuma.