Naplavine

Anja je ležala na povsem zapuščeni plaži. Morje je bilo rahlo nemirno in sunki vode so ji močili noge ter jo hladili. Ne spomni se, kdaj je nazadnje bila na morju, morda je to bilo takrat, ko sta z možem odšla na poročno potovanje. A tega je že davno; pred nekaj leti sta se ločila. Enostavno ni šlo. Pa čeprav je pred poroko vse kazalo na pravljično in romantično zgodbo. Usoda se pogosto igra z nami. In mi z njo. Na koncu pa gredo stvari itak po svoje; iz midva nastaneta jaz in ti.

Čez nekaj trenutkov k njenim nogam naplavi prazno prozorno plastenko, v kateri so se zvite upogibale nekakšne fotografije. Le od kod se je vzela, vpraša, jo prime in si jo ogleduje …

»Anja, pusti  te smeti in mi raje pridi pomagat,« reče plešast možakar nekoliko obilnejše postave.

Anja vstane in skoraj steče proti njemu. 

»Glej, tam,« zavpije in s prstom pokaže proti vodi.

Najprej ni videla, kaj ji kaže, nato pa je zagledala. Med penami se je svetlikalo truplo. Najbrž žensko. Ni bilo mogoče reči zagotovo, a dolgi svetli lasje so kazali bolj v to smer. Truplo je plavalo in se vso napihnjeno zibalo na površini vode. 

»Pojdi ponjo,« zakliče možakar, »pojdi ponjo in jo potegni iz vode.«

Anja prikima in zabrede v vodo: »Jo bomo tudi tja zvlekli?«

»Ja,« odvrne, »kar tam na kup k ostalim jo vrzi …«

Aleš Jelenko (Celje, 1986) iz Slovenskih Konjic. Avtor pesniških zbirk Kontejner, Prvinska govorica in (Ne)obstoj ter strokovnih knjig Spopad z moralo in Vpliv etike na inovativnost in razvoj gospodarstva. Letos je izšel njegov kratkoprozni prvenec Zgodbe iz podtalja. Objavlja v Literaturi, Sodobnosti, Apokalipsi, Mentorju, Zvonu, Rasti ... Je dvakratni finalist Festivala mlade literature Urška, finalist Pesniškega turnirja, prejemnik Mentorjevega feferona, zmagovalec mednarodnega natečaja Ritratti di poesia v Rimu in prejemnik Občinske Prešernove nagrade v Slov. Konjicah. Je idejni vodja literarnega festivala Spirala ter urednik istoimenske literarne revije.
Deli